STA novice / Varuh v poročilu o stanju pravic migrantov opozarja na ugotovljene nepravilnosti

Varuh v poročilu tudi ugotavlja, da je večina migrantov s strani slovenskih organov vrnjena na Hrvaško in v druge sosednje države, ne da bi jim bila izdana pisna odločba, zato nimajo dostopa do pravnega sredstva za izpodbijanje vrnitve ali predaje, so v sporočilu za javnost izpostavili pri varuhu. Kot so spomnili, o zakonitosti vračanja tujcev brez odločbe o vrnitvi presoja tudi ustavno sodišče, na katero je ustavno pritožbo vložil prav varuh s soglasjem tako vrnjenega maroškega državljana.

Pri varuhu so še izpostavili, da so v zadevi kamerunskega državljana, ki je utrpel verižno vračanje iz Slovenije prek Hrvaške v Bosno in Hercegovino, posredovali z mnenjem amicus curiae pred upravnim sodiščem. Na podlagi zaključenega postopka je slovenskim organom zdaj s pravnomočno sodbo naloženo, da tožniku omogočijo vstop v Slovenijo in mu dovolijo, da zaprosi za mednarodno zaščito.

Nekatere pomanjkljivosti, ki negativno vplivajo na postopke na meji v Sloveniji, so varuhu znane še iz časa pred letom 2018. Pri varuhu so izpostavili zlasti nedosledno kakovost, včasih pa tudi odsotnost jezikovnega tolmačenja, pomanjkanje dostopa do pravne pomoči, nedosledno uporabo protokola za mladoletnike brez spremstva in primere vrnitev mladoletnikov brez spremstva brez izdaje odločbe o vrnitvi.

Osebe, ki želijo zaprositi za mednarodno zaščito, so pridržane v predsprejemnih prostorih Azilnega doma, v pogojih prezasedenosti brez prostega dostopa do njegovih drugih delov, brez izdane odločbe o pridržanju in možnosti vložitve pravnega sredstva, opozarja varuh človekovih pravic. Že po obisku Azilnega doma leta 2018 je varuh ugotovil, da takšna obravnava kaže na de facto odvzem svobode gibanja.

Kot so še spomnili v današnjem sporočilu za javnost, so bili sredi lanskega leta v Centru za tujce v Postojni migranti pridržani v zabojnikih z malo dnevne svetlobe, brez možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. Nastanitev v zabojnikih naj bi bil začasni ukrep z namenom preprečevanja širjenja covida-19, ki naj bi trajal med 10 in 14 dni. A je osebje varuha ugotovilo, da lahko pridržanje v zabojnikih traja tudi po več kot mesec dni, trajanje take namestitve ni bilo beleženo niti se niso izvajala druga preverjanja o tem, kako dolgo so bili posamezniki v zabojnikih.

Varuh je zaznal tudi prekomerno uporabo policijskih psov in pristojnim organom predlaga, naj takšno prakso opustijo. Med obiski je varuh nadalje ugotovil, da se rok šestih delovnih dni za evidentiranje prošenj za azil pogosto ne upošteva, zato je ministrstvu za notranje zadeve predlagal različne ukrepe.

Varuh pa se zavzema tudi za spremembo dolgoletne prakse, po kateri se otroke v postopkih vračanja, vključno z otroki brez spremstva, nastanjuje v postojnski Center za tujce, namesto v primerne ustanove, kot to predpisuje zakon.

Nacionalno poročilo o stanju človekovih pravic migrantov na mejah je varuh človekovih pravic pripravil v okviru projekta Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice, katerega namen je doseči boljšo promocijo in zaščito človekovih pravic migrantov na mejah. Poročila so pripravile še sorodne institucije iz Hrvaške, Francije, Grčije in Srbije, so sporočili iz institucije varuha človekovih pravic.