STA novice / BDP v drugem četrtletju ob pospešeni rasti že blizu predkriznemu (zbirno)

Kot so danes sporočili iz Statističnega urada RS, je bil obseg BDP v drugem četrtletju 1,9 odstotka višji kot v prvem četrtletju letos ter 16,3 odstotka višji kot pred letom dni.

To pomeni, da se je v drugem četrtletju rast pospešila, v prvem četrtletju je bila namreč 1,5-odstotna na četrtletni ravni, so dodali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Za Banko Slovenije pa aktualni gospodarski kazalniki ob sicer visokem tveganju zaradi slabšanja epidemiološke slike nakazujejo visoko gospodarsko rast tudi v tretjem četrtletju.

Bruto investicije so se v drugem četrtletju povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 43,2 odstotka. Povečale so se tudi zaloge.

Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev.

Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, slednjih sicer nekaj manj.

Zaradi višje stopnje rasti uvoza od izvoza in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat negativen, ugotavljajo na državnem statističnem uradu.

Aktualni gospodarski kazalniki odražajo izboljševanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram, te podatke komentirajo analitiki.

Ob močnem povpraševanju podjetja v vse večjem obsegu posegajo po investicijah, opažajo v Banki Slovenije. Razmere v industriji so se sicer izboljšale s težavami na proizvodni strani, saj podjetja čedalje pogosteje poročajo o motnjah v dobavnih verigah, pomanjkanju delavcev in višjih vhodnih stroških.

Na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) so spomnili, da so z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov poleg trgovine, kjer so bili prihodki medletno višji že v prvem četrtletju, začele vidneje okrevati tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo.

Skladno s tem se je okrepila tudi zasebna potrošnja. Četrtletno sta prav tako zrasla uvoz in izvoz storitev, povečala se je tudi državna potrošnja, ki je rasla praktično v celotnem obdobju od začetka epidemije. Nadaljevalo se je okrevanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, prav tako so se nadaljevala pozitivna gibanja v srednje tehnološko zahtevnih panogah, višja kot pred letom je bila aktivnost v gradbeništvu, enako velja za promet, so nanizali.

Sektorsko gledano so k rasti BDP najbolj prispevali višji davčni prilivi, ki so izvirali iz okrepljene domače potrošnje, močneje se je okrepila tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, energetiki in v drugih storitvenih dejavnostih. Pomen drugih storitvenih dejavnosti v celotnem BDP je sicer majhen, vendar se je njihova dodana vrednost glede na prvo četrtletje povečala za 15 odstotkov. To povečanje na GZS pripisujejo sprostitvi zajezitvenih ukrepov.

Glede obetov na Umarju pravijo, da razmere ob ponovnem povečevanju števila okužb v zadnjih tednih ostajajo negotove. Na nadaljnje okrevanje bodo vplivale zdravstvene razmere, povezane s precepljenostjo prebivalstva in upoštevanjem zaščitnih ukrepov, prav tako pa tudi nadaljnje prilagajanje podjetij in potrošnikov novim razmeram ter premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva epidemičnim in gospodarskim razmeram.

Razmere na trgu dela se ob okrevanju storitvenih dejavnosti še naprej izboljšujejo in so po nekaterih kazalnikih trenutno že boljše kot pred krizo, pravijo na Banki Slovenije. Skupaj je bilo po podatkih statistikov v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14.000 oz. 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu.

Statistični urad je danes objavil tudi najnovejše podatke o gibanju cen življenjskih potrebščin. Te so se avgusta na letni ravni v povprečju zvišale za 2,1 odstotka, na mesečni ravni pa je bila inflacija 0,1-odstotna. K tej rasti so ob višjih svetovnih cenah nafte še naprej največ prispevali energenti, katerih cene so bile od tistih avgusta lani višje za 13,8 odstotka.

Se je pa v zadnjih mesecih izraziteje podražilo tudi neenergetsko industrijsko blago, prav tako so se ob odpiranju gospodarstva in oživljanju zasebne potrošnje zvišale cene storitev, predvsem gostinske in nastanitvene. To v Banki Slovenije povezujejo z višjimi cenami surovin in stroški dela ob naraščajočem pomanjkanju delavcev ter nadomeščanjem izgub ob okrepljenem povpraševanju po dolgotrajnem zaprtju dejavnosti.