STA novice / POPRAVEK: V GZS za čimprejšnji sprejem strateških odločitev v energetiki

Na današnji seji predstavnikov GZS in njenega strateškega sveta za energetski prehod, ki sta se je udeležila tudi državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Andrej Čuš ter državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok, so govorili o stanju in prihodnosti slovenske energetike.

"Energetika je strateška panoga, nujne so strateške odločitve. In sprejeti jih moramo danes, ne jutri," je, kot so sporočili iz GZS, ključno sporočilo seje.

Osnutek zakona o energetski politiki, ki je v javni obravnavi še do 1. septembra, ne predvideva priprave energetskega koncepta Slovenije, kar bi lahko pomenilo, da bo Slovenija ostala brez dokumenta, ki bi opredelil razvojne korake in potrebne aktivnosti slovenskega energetskega prehoda, ki je temelj boja proti podnebnim spremembam, opozarjajo v GZS.

Mnenja udeležencev današnje seje o nujnosti energetskega koncepta so se sicer razhajala, vsi pa so si bili edini, da je energetski prehod izjemno zahtevna in kompleksna naloga, ki zahteva celovit in konkreten operativni načrt, temelječ na strateških odločitvah.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je menil, da se premalo zavedamo, da je dejstvo, da je oskrba z električno energijo v Sloveniji danes še zelo uravnotežena (po tretjino električne energije je iz premoga, vodnih virov in jedrske energije), pomemben dejavnik konkurenčne prednosti slovenskega gospodarstva.

Močan steber tega je namreč industrija, ki po njegovih besedah ustvari skoraj 25 odstotkov celotnega bruto domačega proizvoda, k temu pa skoraj 75 odstotkov prispeva energetsko intenzivna industrija. "Ta industrija je velik zaposlovalec in generira velik del izvoza, hkrati pa je strateškega pomena za samozadostnost Evrope, ključni začetni tvorec verig vrednosti ter razvoja krožnega in ogljično nevtralnega gospodarstva. Če Slovenija zdrsne v večjo energetsko odvisnost, jo bo to prav zaradi visokega deleža energetsko intenzivne industrije, ki ne bo mogla ostati konkurenčna, nadpovprečno prizadelo," je opozoril Šimonka.

Slovenija bi morala po njegovem mnenju na ravni EU odločneje predstaviti posebnosti slovenskega energetskega sistema ter na temelju teh doseči ugodnejše pogoje prehoda.

V razpravi so se po navedbah GZS strinjali, da sta ugodna elektroenergetska mešanica in zanesljiva oskrba z električno energijo plod modrih odločitev v preteklosti, in da je treba na ravni države čim prej sprejeti strateške odločitve. Izpostavili so tudi problematiko umeščanja objektov za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije v prostor. Rešitve bi morali iskati v smislu družbenega soglasja in prevlade javnega interesa, so menili.

Predsednik Energetske zbornice Slovenije Marjan Eberlinc je menil, da bi lahko bila Slovenija pri oskrbi z električno energijo povsem samozadostna. Uvozna odvisnost oskrbe z električno energijo v Sloveniji se je po njegovih besedah v desetletju 2010-2020 gibala od 1,8 do 18,2 odstotka. V letu 2019 je pokritost porabe električne energije z domačo proizvodnjo znašala 83,5 odstotka, v letu 2020 pa 92,6 odstotka.

"Vsi slovenski energetiki vemo, da se lahko ta delež še precej zniža, saj bomo morali v prihodnosti zapreti termoelektrarno na premog. Če ostanemo še brez Nuklearne elektrarne Krško, to pomeni za dve tretjini manj slovenske elektrike," je dejal Eberlinc in dodal, da je treba izpad nujno nadomestiti z novimi viri, pri čemer bodo v ospredju nizkoogljični viri. "Odločitve o pomembnih novih projektih bi si želel že včeraj," je povedal.