STA novice / Lani za četrtino manj osebnega dopolnilnega dela

Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) so izvajalci osebnega dopolnilnega dela, ki se ga na podlagi vrednotnic opravlja od leta 2015, lani glede na predložena poročila skupaj zabeležili 1,8 milijona evrov, leta 2019 pa 2,7 milijona evrov prihodkov.

Za leto 2020 so, kot so STA povedali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, pridobili 15.730 vrednotnic za osebno dopolnilno delo. V letu 2019 so kupili 20.733 vrednotnic, v letu 2018 so jih pridobili 21.492, v letu 2017 pa 22.237.

Velik upad v lanskem letu ministrstvo pripisuje ukrepom za zajezitev širjenja novega koronavirusa, priznava pa, da v zadnjih letih tudi sicer prihaja do "rahlega padca" števila izdanih vrednotnic. Na ministrstvu menijo, da je to posledica ureditve tega trga, "saj je osebno dopolnilno delo mogoče le za občasno delo in v manjšem obsegu". "Vrednotnic pa tudi ni mogoče kupiti na zalogo," opozarjajo.

Vrednotnice je uvedel leta 2014 prenovljeni zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Pred tem je bilo priglašenih okoli 9000 izvajalcev osebnega dopolnilnega dela, ministrstvo z ministrico Anjo Kopač pa je tedaj napovedovalo, da bi lahko nova ureditev to število podvojila na 18.000. V minulih letih je bilo torej izvajalcev tudi čez 22.000.

Vrednotnice so bile sicer vzpostavljene z namenom spodbujati zakonito opravljanje del, ki se najpogosteje opravljajo na črno. Kdor hoče opravljati ta dela, se mora prijaviti na Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (Ajpes), ki vodi seznam izvajalcev. Na njem sta bili v petek popoldne vpisani 7802 osebi.

Nato mora kupiti vrednotnico, s katero se zagotavlja zakonito naročilo in izvedbo dela in mu prinaša pravice iz naslova zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja (ena vrednotnica pomeni en dan pokojninske dobe). Vrednotnica od letošnjega aprila stane 10,81 evra; višina prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje znaša 8,41 evra, za zdravstveno zavarovanje pa 2,40 evra.

Pod osebna dopolnilna dela štejejo pomoč v gospodinjstvu, pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, pomoč pri kmetijskih delih, varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom ter spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. Na novo so bili na seznam vključeni inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, izvajanje umetniških vsebin ob zasebnih dogodkih ter pomoč pri oskrbi hišnih živali.

Prav tako so osebno dopolnilno delo izdelovanje in prodaja izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodaja izdelkov, ki jih je mogoče izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč ter mletje žita, žganje apna ali oglja na tradicionalen način in prodaja.

Mnenja glede vrednotnic so bila vseskozi deljena. Poslanska skupina SDS je spomladi 2016 pripravila celo predlog novele zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, s katerim je predlagala ukinitev vrednotnic, a mu je DZ odrekel podporo.

Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno je bil nazadnje noveliran leta 2019. V NSi, iz katere izhaja tudi aktualni minister za delo Janez Cigler Kralj, so tedaj ocenjevali, da vrednotnice zaradi zapletenih birokratskih postopkov niso zares zaživele.