STA novice / Notranji ministri EU za dodatno pomoč državam ob beloruski meji zaradi migracij

Ministri so izrazili solidarnost s prizadetimi državami članicami na zunanji meji EU z Belorusijo, še posebej z Litvo, Latvijo in Poljsko, in podprli dodatno pomoč. "Strinjali smo se, da je treba okrepiti pomoč glede na njihove potrebe," je v imenu slovenskega predsedstva EU po videozasedanju ministrov v Bruslju dejal notranji minister Aleš Hojs.

Od začetka krize, ki je najprej prizadela Litvo, je ta prejela več oblik pomoči od držav članic, Evropske komisije in različnih agencij EU. "Zaradi hitro spreminjajočih se razmer na terenu Litva potrebuje dodatno pomoč, prav tako našo pomoč potrebujeta tudi Latvija in Poljska," je poudaril Hojs, so sporočili s stalnega predstavništva Slovenije pri EU.

"Strinjali smo se, da v te države napotimo dodatne strokovnjake in ekipe agencij ter potrebno tehnično opremo, pomagamo pri povečanju sprejemnih zmogljivosti, Evropsko komisijo smo pozvali k dodatni finančni pomoči in se zavzeli predvsem za krepitev nadzora zunanje meje EU," je še dejal minister, ki je današnje zasedanje vodil iz Bruslja.

"Trenutne razmere vzbujajo skrb in zahtevajo stalno pozornost in nujno usklajeno ukrepanje za preprečitev nadaljnjih nezakonitih prehodov," piše med drugim v izjavi, ki jo je objavilo slovensko predsedstvo EU.

Ministri so poudarili tudi pomen sodelovanja držav izvora in tranzita pri ponovnem sprejemu in vračanju, pri čemer bo slovensko predsedstvo prednostno organiziralo tudi razprave v skladu s členom 25a vizumskega zakonika glede izdaje vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo v izjemnih primerih.

Države članice so tudi ponovno odločno obsodile in zavrnile beloruske poskuse izkoriščanje migracijskih pritiskov, sodelovanja Belorusije pri organiziranju nezakonitih prehodov v Litvo, Latvijo in na Poljsko, ter poskuse izkoriščanja ljudi v politične namene.

"To agresivno obnašanje, ki se pojavlja kot ponavljajoča praksa s strani različnih tretjih držav, je nesprejemljivo in velja za neposreden napad s ciljem destabilizacije in pritiska na EU," še piše v izjavi.

Zlasti Litva se je znašla pod velikim pritiskom po nedavnem porastu nezakonitih prehodov migrantov iz Afganistana, Sirije in Iraka preko litovsko-beloruske meje. Litovske oblasti so letos naštele že več kot 4000 nezakonitih prehodov meje. Slovensko predsedstvo je današnji sestanek sklicalo prav na zaprosilo Litve.

Afganistan kljub negotovim političnim razmeram, ki bi lahko spodbudile migracijske tokove proti Evropi, danes ni bil na dnevnem redu zasedanja. Sta pa visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell in komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson ministre seznanila z razmerami v Afganistanu s političnega, humanitarnega in migracijskega vidika kot tudi z načrtom za pripravljenost na migracijske krize.

Minister Hojs pa je ob tem napovedal, da bo slovensko predsedstvo v prihodnjih dneh predlagalo razpravo o Afganistanu, ki je sedaj osrednja tema med članicami EU.

Slovensko predsedstvo je ob tem v izjavi še zapisalo, da "se zaveda hitro razvijajoče se migracijske krize v Afganistanu in njenega potencialnega vpliva na migracijske tokove, ki bi lahko vplivali na vse nas".