STA novice / Med nalogami slovenskega predsedovanja EU tudi uskladitev direktive o minimalni plači

Predlog direktive Evropskega parlamenta in sveta o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji želi zagotoviti, da bodo delavci v EU zaščiteni z ustreznimi minimalnimi plačami, ki jim bodo omogočale dostojno življenje ne glede na to, kje delajo, cilja pa tudi na povečanje ustreznosti minimalnih plač, izboljšanje pokritosti z njimi, s tem pa na zagotavljanje konvergence navzgor med državami članicami.

Pri pripravi besedila še ni prišlo do soglasja, tako da bo uskladitev zdaj poskušalo doseči slovensko predsedstvo. Kot je ob prevzemu predsedovanja novinarjem povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj, bo Slovenija na tem področju zelo aktivna. Naloga ne bo lahka.

Skandinavske države z visokimi socialnimi standardi, zlasti Danska in Švedska, so namreč glede ureditve minimalne plače na ravni EU zadržane, ker se bojijo, da bi to spodkopalo njihove sisteme za kolektivna pogajanja. Na drugi strani so Francozi veliki podporniki tovrstnega zakonskega okvira.

Kot so pojasnili na ministrstvu za delo, ima sicer v tem trenutku "večina držav članic odprta vprašanja, predvsem glede na posamezne različne nacionalne sisteme in različne pristope držav članic k zaščiti z minimalnimi plačami". A države so pri iskanju rešitev vendarle zelo konstruktivne, so dodali.

Trenutno iščejo rešitve, ki bi zagotovile čim bolj učinkovit prenos v nacionalne zakonodaje na eni strani in ohranile ambicije predloga direktive. Ta namreč posega na področje določanja plač, ki je v državah članicah urejeno na različne načine (zakonsko določene minimalne plače, kolektivna pogajanja ali kombinacija obeh sistemov), "kar pomeni določeno težavo pri določanju minimalnih zahtev v tako različnih sistemih".

Slovenija v skladu z običajno prakso pogajanj v Svetu EU kot predsedujoča ves čas pogajanj pripravlja nove predloge, "pogajanja pa trenutno potekajo nemoteno, kar nameravamo nadaljevati do dosege dogovora", so povedali na ministrstvu. "Delovna skupina za socialna vprašanja bo z obravnavo predloga direktive nadaljevala v septembru," so dodali.

Zagotovili so še, da bo slovensko predsedstvo v pogajanjih konstruktivno, tako da bo naša država iskala uravnotežene rešitve, ki bodo sprejemljive za vse članice in bodo vodile do dobre podlage za izvajanje direktive, hkrati pa bodo omogočile doseganje cilja izboljšanja položaja delavcev v EU.

Slovenija sicer ostaja med podpornicami direktive, saj podpira cilje predloga Evropskega parlamenta in sveta, pa tudi spodbujanje kolektivnega dogovarjanja o določanju plač.

"Slovenija se strinja, da minimalne plače, ki so določene na ustrezni ravni, delavcem zagotavljajo dostojno življenje, ohranjajo domače povpraševanje, krepijo spodbude za delo ter zmanjšujejo revščino zaposlenih in neenakost v spodnjem delu porazdelitve plač. Poleg tega podpirajo enakost spolov, saj je med zaposlenimi, ki zaslužijo minimalno plačo ali podoben znesek, več žensk kot moških," so nanizali na ministrstvu.

Poudarili so še, da je treba pri oblikovanju direktive v celoti spoštovati pristojnosti EU in raznolikost nacionalnih sistemov. Vsak instrument EU bi moral omogočati zadostno prožnost v državah članicah, upoštevati dobro delujoče nacionalne ureditve in spoštovati avtonomijo socialnih partnerjev.

Ko gre za ureditev minimalne plače, so torej razlike med članicami unije zelo velike. V šestih članicah - Avstriji in Italiji ter na Cipru, Danskem, Švedskem in Finskem - zakonsko določene minimalne plače ni, temveč se spodnja meja plač določa s kolektivnimi pogodbami.

V 21 članicah z zakonsko določeno minimalno plačo pa je razpon ogromen - od okoli 2200 evrov bruto na mesec v Luksemburgu do okoli 330 evrov v Bolgariji. Slovenija je z 1024,24 evra nekje na sredini.

Prva je svoj zakonodajni predlog za vzpostavitev skupnega okvira o minimalni plači konec oktobra lani razgrnila Evropska komisija. Njen namen je bil zbližati ravni minimalne plače po uniji in zagotoviti trden sistem spremljanja ravnanja članic.