STA novice / Socialni dialog med kladivom in nakovalom

Predsedniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen in Konfederacije novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost Evelin Vesenjak vnovično zasedanje ESS pogojujejo z več zahtevami.

Iz pisma, ki ga je pridobila STA in so ga junija naslovili na Gorenščka, sicer predstavnika Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) oz. delodajalcev, ter ESS v celoti, je razvidno, da v prvi vrsti pričakujejo podpis dogovora o načinu delovanja ESS.

V tej luči želijo zavezo o doslednem izvrševanju pravil ESS, "tako v postopku usklajevanja pred sprejemom zakonodaje in drugih aktov na vladi, kot tudi zastopanje vsebin, ki so predmet socialnega dialoga, v nadaljnjem procesu sprejemanja zakonodaje".

Kot navajajo, morajo imeti predstavniki vlade na usklajevanjih mandat za kompromisne rešitve predlagane zakonodaje, tripartitno dogovorjene vsebine pa morajo biti vključene v končne predloge vlade. Ministrska ekipa bi morala nato te rešitve zagovarjati v zakonodajnem postopku oz. nasprotovati predlogom dopolnil, ki bi posegala vanje.

Predstavniki delojemalcev ob tem pričakujejo, da vladni predlogi ne bodo vključevali rešitev, ki niso bile predmet predhodnega socialnega dialoga.

Prav tako je po njihovem mnenju na mestu zaveza, da se bodo po posebnem, lani sklenjenem protokolu o skrajšanem postopku usklajevanja, usklajevali izključno interventni zakoni, ki so neposredno povezani z epidemijo, ne pa tudi morebitni drugi zakoni, kot se je dogajalo v preteklem obdobju.

Na ministrstvu za delo so za STA napovedali, da bodo sindikatom odgovorili na postavljene pogoje, kako, pa niso razkrili. Ob tem so spomnili, da so "že večkrat izrazili obžalovanje za odločitev sindikatov in tudi večkrat pozvali sindikalno stran, da nadaljuje z delom, saj so pred nami vsemi ključni meseci".

"Ublažiti bo treba številne socialne in ekonomske posledice krize, oživiti gospodarstvo in ob tem usmeriti pogled za naprej, k ustvarjanju novih, trajnostnih in kakovostnih delovnih mest. Republika Slovenija ravno tako predseduje Svetu EU, zato je pomembno, da delo intenziviramo po najboljši močeh, saj so stiske in potrebe velike, v preteklosti pa se je naredilo bistveno premalo," so poudarili.

Pohvalili so se z več dosežki aktualne vlade. Kot so navedli, so se v njihovem času zvišale pokojnine, minimalna plača, družinski prejemki, zagotovljena so sredstva za socialno šibke, upada brezposelnost ...

"V tem času je za vse te ukrepe vseskozi potekal socialni dialog. Pogajanja so bila intenzivna, saj je čas epidemije in potrebe ljudi narekoval takšen tempo delovanja ESS. Na potrebe ljudi smo se bili dolžni odzivati hitro in učinkovito. Temu se je moralo prilagoditi tudi delovanje ESS," so navedli.

Izpostavili so še, da je bilo v mandatu aktualne vlade na ESS mesečno obravnavanih več predlogov zakonov kot v času predhodne ministrske ekipe, seje ESS so bile daljše in jih je bilo več, ustanovljenih je bilo tudi več pogajalskih skupin.

Sindikalne centrale so sicer socialni dialog maja prekinile, ker vlada po njihovem mnenju sistematično krši pravila o delovanju ESS. Po teh naj namreč ministrski zbor brez predhodne vsebinske obravnave in usklajevanja socialnih partnerjev na ESS ne bi sprejemal ali predlagal sprejetja predpisov, ki sodijo na področje ESS. Ta vlada pa je brez obravnave na ESS v DZ poslala npr. predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu, predlog zakona o debirokratizaciji v delu o uvedbi socialne kapice in predlog sprememb davčne zakonodaje, prav tako socialnim partnerjem ni predstavila nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, naštevajo. Ko so zakonski predlogi enkrat v parlamentarnem postopku, socialni partnerji nimajo več pravega vpliva, trdijo.

Socialni dialog lahko po njihovih navedbah služi svojemu namenu le, če je med partnerji vzpostavljena ustrezna raven zaupanja, če drug drugega spoštujejo in si priznavajo za enakopravnost, hkrati pa se zavedajo dodane vrednosti, ki jo socialni dialog prinaša.

Resorni minister Janez Cigler Kralj pa je v začetku meseca v zvezi s ponovno vzpostavitvijo socialnega dialoga dejal, da je eden od prvih pogojev za to, "da se sindikati vzdržijo aktivnega sodelovanja na protivladnih protestih".

Gorenšček je nato minuli teden na člane ESS naslovil pismo, v katerem jih je pozval k obuditvi socialnega dialoga. V njem je opozoril na škodljive posledice neaktivnosti in neusklajenosti socialnih partnerjev, ki da se že čutijo.