STA novice / V DZ predlog novele zakona o poslancih glede nezdružljivosti funkcij

Tako predlagajo črtanje dela 12. člena omenjena zakona, ki pravi, da mora poslanec najpozneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata prenehati opravljati pridobitno dejavnost, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije, oz. preneha biti član nadzornega odbora gospodarske družbe, in če tega ne stori, mu preneha mandat.

Kot navajajo predlagatelji v obrazložitvi členov, želijo z vidika medsebojne skladnosti in javnosti predpisov uskladiti nezdružljivost poslanske funkcije z določili zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Tako s predlaganimi dopolnitvami oz. črtanjem členov določa sistemsko ureditev, ki velja za vse funkcionarje.

Namesto tega predlagajo drugačno sankcioniranje tovrstnih kršitev. Če bi poslanec opravljal pridobitno ali drugo dejavnost, ki ni združljiva z njegovo funkcijo, tudi po pravnomočno ugotovljeni kršitvi, mu za ta čas v skladu s predlogom novele ne bi pripadala pravica do plače, nadomestila plače ter drugih osebnih prejemkov in povračil, so navedli v predlogu novele.

Po predlogu novele bi črtali 13. člen zakona o poslancih, ki ureja dodatno delo poslanca. Člen določa, da sme poslanec po obvestilu pristojnemu delovnemu telesu DZ opravljati dejavnost, če gre za opravljanje zahtevnejših strokovnih, znanstvenih, pedagoških ali raziskovalnih del. A predlagatelji novele opozarjajo, da je takšna ureditev strožja od splošne ureditve izjem od prepovedi opravljanja pridobitne funkcije za ostale funkcionarje v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Zato predlagajo črtanje tega člena, posledično pa bi pomenilo, da bi o opravljanju dodatnega dela poslancev odločala Komisija za preprečevanje korupcije, in ne več parlamentarna mandatno-volilna komisija (MVK).

Omenjeni poslanci so vložili predlog zakona po primeru poslanca Gregorja Židana (SD), ki je opravljal vlogo trenerja na marčnem evropskem prvenstvu za mlade, za kar je prejemal dnevno nadomestilo. O svojem delu pri nogometni zvezi pa ni obvestil mandatno-volilno komisijo DZ (MVK), kar bi moral storiti v skladu s 13. členom zakona o poslancih. Tudi glede na neusklajenost določil zakona o poslancih in zakona o integriteti in preprečevanju korupcije so se takrat med poslanci pojavile različne interpretacije, ali Židanovo dodatno delo predstavljalo dopustno izjemo ali ne.

MVK je junija ugotovila, da Židan ni izpolnil dolžnosti obveščanja DZ, a ob tem ni ugotovila kršitev glede nezdružljivosti funkcij.