STA novice / V koaliciji poudarjajo nujnost vlaganj v zdravstvo, iz opozicije opozorila o nedorečenosti virov financiranja

Poslanka SDS Karmen Furman je opozorila, da so se v slovenskem zdravstvu tekom let nakopičile številne težave, ki danes zahtevajo takojšnje reševanje, če ne želimo, da bolniki kljub plačevanju zdravstvenega zavarovanja plačujejo iz svojega žepa dodatno za zdravljenje. Opozorila je, da gre za prvi zakon v 30 letih, s katerim so predvidena nujno potrebna vlaganja v zdravstveni sistem. Sprejem tega zakona pa je po njenih besedah nujen za varno, kakovostno in pravočasno zdravljenje bolnikov in boljše delovno okolje zaposlenih.

Iva Dimic je napovedala, da bodo poslanci NSi podprli zakon, je pa pozvala vlado in ministra za zdravje, naj se med investicijske projekte doda tudi nadgradnjo stavbe H Onkološkega inštituta Ljubljana. Opozorila je, da so napovedi za onkologijo v Sloveniji zaskrbljujoče, prostorske težave inštituta pa vsem znane.

Po besedah Mojce Žnidarič (SMC) predlog zakona odgovarja na številne potrebe našega zdravstvenega sistema. S sredstvi, ki so namenjena obema univerzitetnima kliničnima centroma (UKC), bo dana realna možnost za razvoj kadrov z najsodobnejšimi znanji in veščinami ter prenos praks novih načinov diagnostike in zdravljenja iz tujine, je med drugim izpostavila in opozorila, da oba UKC delujeta v nezavidljivih razmerah in pogojih.

Podporo predlogu zakona so napovedali tudi v DeSUS. Po besedah Branka Simonoviča učinkovit zdravstveni sistem potrebuje tudi učinkovito financiranje. Predlog zakona pa je eden v nizu prepotrebnih zakonov, katerega cilj je dolgoročno vzdržnost zdravstvene infrastrukture in zadostna količina ustrezno usposobljenega kadra, ki bo zadostil vsem potrebam tudi potrebam starajoče se populacije.

Medtem pa v LMŠ izpostavljajo, da ni sporno vlaganje dodatnih sredstev v zdravstveni sistem, a morajo biti pri tem racionalni, predvsem pa realni. Dodatna sredstva v zdravstvo pomenijo, da bo treba nekje drugje odvzeti, kar pa spet ustvarja problem z vidika zadolženosti države, je dejal Robert Pavšič. "To, kar potrjujemo danes, je daleč od realnosti in je le trkanje po prsih," je ocenil in opozoril, da bo realizacija projektov prepuščena naslednji vladi in številnim generacijam.

Po mnenju poslanca SD Franca Trčka pa je pomanjkljivost tega predloga zakona odsotnost prenove mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, predvsem zastarela mreža na specialistično-bolnišnični ravni. Strinja se, da so vlaganja v zdravstvo nujno potrebne, a je treba najprej prenoviti mrežo. "Predlog zakona je predvsem usmerjen v zidove, najmanj pa tja, kjer so zaostanki največji - tehnološki razvoj, informacijska nadgradnja zdravstvenega sistema. Tudi viri zagotavljanja sredstev niso trdno načrtovani, neenakomerno razporejeni," je dodal.

Po mnenju Mihe Kordiša (Levica) je iz predloga zakona razvidno, da prihodkovna stran vseh teh dvomilijardnih investicij ni pokrita. In ne glede na to, da je predlog zakona po njegovi oceni predvolilni bonbonček SDS, pa ga bodo podprli, saj je to prvi izkaz, da je država pripravljena investirati v zdravstveni sistem in se je pripravljena k temu zavezati tudi z zakonom. Bo pa določena področja po njegovem mnenju treba v zakonu popraviti.

V SAB so do zakona zadržani, a mu ne bodo nasprotovali. Pogrešajo več vlaganj v primarno zdravstveno raven, sprašujejo se tudi, kako bo država financirala vse te visokoleteče projekte. "Ali bomo začeli graditi, pa bo potem tako kot pri vsem ostalem zmanjkalo denarja, na pol dokončani objekti pa bodo desetletja samevali na očeh naših zanamcem? Bojim da, da bo res tako, saj papir prenese vse," je dejal Andrej Rajh.

Tudi nepovezani poslanci se po besedah Janje Sluga sprašujejo, kako se bo vse projekte v višini skoraj dveh milijard evrov sploh financiralo. Priznava pa, da bodo najbrž prilivi v slovensko zdravstvo vseeno večji, kot če zakona ne bi bilo. Zato zakonu ne bodo nasprotovali.

Jani Ivanuša (SNS) pa je izpostavil, da se bo s predlogom zakona vpis v ljubljansko medicinsko fakulteto povečal za 50 mest, v mariborsko pa za 20. To po njegovih besedah pomeni še dodatnih 10 let centralizacije. Že danes pa je veliko vprašanje, ali so v zakonu celovito predvidene vse težave, s katerih se bo soočal zdravstveni sistem.