STA novice / Sodišče EU sprejelo odločitev glede delovnega časa vojakov

Po navedbah sindikata gre za epilog 11 let trajajočih opozarjanj in sodnih sporov sindikata zoper ministrstvo za obrambo. Kot so pojasnili, so po večletnih pozivih k ureditvi dostojnega plačila pripadnikov Slovenske vojske in izgubljenem kolektivnem delovnem sporu v vzorčni tožbi za svojega člana dosegli, da je vrhovno sodišče na Sodišče EU naslovilo predhodno vprašanje o štetju delovnega časa vojakov, ko so ti na voljo delodajalcu na določenem kraju ali delovnem mestu, konkretno na straži.

"Sodbo bo treba še podrobneje proučiti za ugotovitev vseh njenih posledic. V vsakem primeru pa bo treba počakati na odločitev vrhovnega sodišča, ki jo bo sprejelo na podlagi Sodbe sodišča EU v reviziji," so zapisali v sindikatu vojakov.

Kot v današnjem sporočilu za medije povzemajo na Sodišču EU, so sodišča v primeru podčastnika Slovenske vojske presojala o zahtevi, da se mu kot nadure izplačajo ure, ko med "stražarsko službo" sicer ni opravljal nobenega dejanskega dela za svojega delodajalca, moral pa je biti na razpolago svojim nadrejenim in je bil ves čas prisoten v vojašnici, v katero je bil razporejen. Obrambno ministrstvo pa mu je kot delovni čas za vsak tak dan "stražarske službe" štelo osem ur, za katere mu je izplačalo redno plačo, za preostale ure pa le dodatek za stalno pripravljenost v višini 20 odstotkov osnovne plače.

Tožba je bila zavrnjena na prvi stopnji in v pritožbenem postopku. Vrhovno sodišče, pri katerem je bila vložena zahteva za revizijo, se je obrnilo na Sodišče EU z vprašanjem o uporabi evropske direktive, ki določa minimalne zahteve zlasti glede trajanja delovnega časa, za stražo, ki jo opravlja vojaška oseba v mirnodobnem času.

Sodišče EU izpostavlja, da pripadniki oboroženih sil držav članic niso v celoti in trajno izključeni s področja uporabe direktive, pojasnjuje pa, v katerih primerih se direktiva za dejavnosti, ki jih opravljajo vojaške osebe, ne uporablja.

Predložitveno sodišče mora tako ugotoviti, ali straža, ki jo je zagotavljal omenjeni podčastnik Slovenske vojske, spada v katerega od teh primerov. Če ne, je treba šteti, da ta dejavnost spada na področja uporabe direktive. V tem primeru pa je treba obdobje razpoložljivosti za delo, odrejeno vojaški osebi, ki pomeni njeno neprekinjeno prisotnost na delovnem mestu, kadar to delovno mesto ne sovpada z njenim prebivališčem, šteti za delovni čas.

Ker pa način plačila delavcev za obdobja razpoložljivosti za delo spada na področje uporabe nacionalnega prava, ta direktiva ne nasprotuje temu, "da se obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem mora biti vojaška oseba prisotna v vojašnici, v katero je razporejena, vendar tam ne opravlja dejanskega dela, plača drugače kot obdobje razpoložljivosti za delo, v katerem ta oseba dejansko opravlja delo".

Po navedbah sindikata so v sodnem postopku s svojimi stališči sodelovale vlade Slovenije, Francije, Nemčije, Španije in Italije ter Evropska komisija. "Odločitev je za pripadnike oboroženih sil vojska EU zelo pomembna in bo imela velik vpliv na organizacijo in delovanje vojska EU," napovedujejo v sindikatu.