STA novice / Koalicija za predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, v delu opozicije proti

Vlada želi s predlogom, ki ga je predstavila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte, odpraviti ustavno neskladnost zakona. Tako med drugim na novo določa vsebino strokovne ocene, uvaja merila in kazalnike, ki se upoštevajo tako pri njeni pripravi kot tudi v fazi odločanja vlade o sprejetju posameznih ukrepov, določa pa tudi časovne in prostorske omejitve posameznih ukrepov.

Po ustavni odločbi je del zakona, ki pooblašča vlado, da prepove oziroma omeji gibanje in zbiranje, v neskladju z ustavo. DZ mora neskladje v skladu z odločbo, objavljeno v začetku junija, odpraviti v dveh mesecih. Posledično so bili neustavni tudi vladni odloki za zajezitev epidemije v delu, v katerem so bili sprejeti na tej podlagi.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Levici menili, da bi morale imeti vladne prepovedi nek namen, biti bi morale učinkovite in ne bi smele diskriminirati. A v resnici so bile neučinkovite, saj so bili protesti prepovedani, po drugi strani pa so se "privilegiranci veselo družili celo brez mask", je dejal Željko Cigler. Ob predlogu se po njegovi oceni postavi vprašanje, ali ne bo v bodoče zaradi njega več škode kot koristi.

Zelo kritični so bili tudi v LMŠ in SD. Sporočilo ustavnega sodišča je po besedah Tine Heferle iz LMŠ to, da med epidemijo in v imenu epidemije ni vse dovoljeno. Vlada pa je omejevalne ukrepe zdaj zapisala v zakonsko besedilo, kar je napovedal že minister za notranje zadeve Aleš Hojs, je dejala.

V SD pa so se spraševali, ali res želimo živeti v državi, kjer vlada lahko za nedoločen čas predpiše izredno stanje. Nobena vlada ne sme imeti te pravice, je poudaril Dejan Židan. Povzel je mnenje pravnika Andraža Terška, da predlog ukinja človekove pravice in temeljne svoboščine ter vladi daje bianco menico, da z ljudmi lahko dela, kar želi in kolikor časa želi.

V koaliciji so po drugi strani odločno zagovarjali predlog. Nada Brinovšek iz SDS je dejala, da je večina ljudi sicer spoštovala ukrepe, številni so pomagali posamezni skupnosti in posameznikom, le peščica državljanov je imela nasprotno mnenje od vlade in je nasprotovala skoraj vsakem ukrepu. Predlog je po njenem zagotovilu skladen z zahtevami iz ustavne odločbe.

Jožef Horvat iz NSi je vsem tistim, ki so želeli široko razpravo o predlogu, sporočil, da to ni mogoče. Ustavno sodišče je namreč natančno določilo časovni okvir, do kdaj je treba odločbo uresničiti, je poudaril in napovedal podporo NSi predlogu, ker po njihovi oceni korektno sanira neustavnost zakona.

Pomembno se je zavedati, zakaj so vladni odloki posegali v pravice in svoboščine, pa so menili v SMC. Pravica do zdravja mora doseči vse prebivalce, država pa mora sprejeti ukrepe, da omeji nevarnosti epidemije, je dejal Dušan Verbič.

Ukrepi bodo zdaj določeni na zakonski ravni, so povzeli v SNS, kjer sicer menijo, da so se priporočila različnih strok upoštevala že do zdaj. Vlada se je morala po besedah Janija Ivanuše odzivati hitro, pri čemer so bile mogoče napake. V SNS verjamejo, da so prišli do najboljših možnih ukrepov.

Nepovezani poslanci se bodo pri glasovanju po besedah Janje Sluga odločili glede na sprejemanje vloženih dopolnil. Ukrepi so bili po njenih besedah od vsega začetka sporni. Vlada ni bila sposobna prepričljivo utemeljiti, kako s posameznimi ukrepi zaustavlja širjenje epidemije, je menila.

O vloženih dopolnilih bodo glasovali v sredo.

Ob robu seje DZ je pred DZ potekal še protestni shod zaradi nezadovoljstva s predlogom. Protestniki so med shodom denimo izpostavili ukrepe, ki jih je vlada sprejela v času epidemije in so po njihovem mnenju "nečloveški".

Shoda, ki je ob navzočnosti policistov potekal mirno, se je po podatkih policije udeležilo približno 100 protestnikov, so sporočili s Policijske uprave Ljubljana, kjer pa so zaznali kršitev zakona o javnih zbiranjih. Shod je bil namreč neprijavljen.