STA novice / Stroka poziva k dodatni javni obravnavi predloga gradbenega zakona

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v zbornici, je bila javna razprava o osnutku zakona zaključena septembra lani, medresorska razprava pa maja letos. "Ključne konceptualne spremembe zakona so bile narejene po zaključeni javni razpravi, torej brez preverjanja rešitev v javnosti," so poudarili.

Med spornimi rešitvami so izpostavili predvideno ukinjanje obveznosti javnih projektnih natečajev, ki, tako v zbornici, predstavljajo najbolj kakovosten, transparenten in demokratičen način preverjanja rešitev za umeščanje večjih javnih objektov v prostor.

Zmotilo jih je tudi predvideno ukinjanje zahtevane strokovnosti za vodjo projektiranja. Osnutek zakona, ki je bil v javni obravnavi, je zahteval, da je vodja projektiranja za stavbe praviloma pooblaščeni arhitekt, za gradbeno inženirske objekte pa pooblaščeni inženir primerne stroke, sprejeti predlog zakona pa predstavlja močan zasuk v smer deregulacije poklicev, so opozorili.

Spomnili so tudi, da je v predlogu zakona vključeno preprečevanje možnosti udeležbe arhitektov kot vodij gradnje. To pomeni, da bodo gradnjo lahko vodili izključno predstavniki strok, ki jih zastopa Inženirska zbornica Slovenije. "Gre za veliko spremembo, ki lahko v prihodnjih letih naredila ogromno škodo gospodarstvu, saj je v prihajajočih generacijah premalo študentov gradbeništva, ki bi lahko pokrili vse zahteve slovenske gradbene industrije za vodje gradnje, s čemer bodo v izraziti prednosti tuje gradbene firme," so navedli.

Poleg tega po sprejetem predlogu zakona za manjše rekonstrukcije ni potrebna prijava gradnje, kar pomeni, da posegi v konstrukcijo ne bodo evidentirani in kumulativni učinek prebojev v nosilni konstrukciji ne bo mogel biti preverjen. Hkrati se bodo v večini primerov manjše rekonstrukcije po novem izvajale zgolj na podlagi mnenja pooblaščenega gradbenega inženirja, tudi če gre npr. za preboj požarne stene.

Novo je tudi predvideno ukinjanje vodilnega načrta ter uvajanje zbirnega načrta in zbirnih prikazov, kar naj bi privedlo do novih zastojev v upravnih postopkih.

In medtem ko osnutek zakona, ki je bil v javni razpravi, BIM tehnologije ni niti omenjal, končno besedilo predloga obveznost projektiranja v tej tehnologiji predvideva za veliko skupino pomembnejših objektov: protokolarne objekte, objekte diplomatskih in konzularnih predstavništev, mnoge športne in kulturne objekte, itd. "S tem je privilegirana peščica največjih birojev," so kritični v zbornici.

Prepričani so, da vladna potrditev ključnih konceptualnih sprememb po zaključeni javni razpravi, brez sodelovanja strokovne in druge javnosti, s še vedno objavljenim napačnim besedilom predloga na strani e-demokracija, predstavlja kršenje več načel resolucije o normativni dejavnosti.

Vlado zato pozivajo, da v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor končni predlog zakona ponovno vrne v javno obravnavo ter "s tem omogoči transparentno in demokratično razpravo o predlaganih rešitvah zakona".