STA novice / Erjavec pričakuje ostro razpravo o reformi kmetijske politike, v Umanoteri kritični (tema)

Erjavec: Ali bo šlo za reformo SKP, bo odvisno od njene izvedbe v državah članicah

Nedvomno gre za poizkus temeljite reforme skupne kmetijske politike (SKP). Bistvo nove reforme je v tem, da države članice preko strateških načrtov sedaj same opredelijo potrebe in cilje s kazalniki doseganja ciljev in tudi način ukrepov kmetijske politike ter imajo torej več fleksibilnosti kot doslej pri iskanju rešitev za svoje razvojne probleme, je reformo SKP za STA komentiral agrarni ekonomist Emil Erjavec.

Ob tem pa to, kot navaja, počnejo v precej določenem pravnem okolju, ki opredeljuje prioritete, postavlja listo možnih ukrepov in posebej tudi določa, kakšen obseg je treba nameniti za določene namene, zaenkrat predvsem za ukvarjanje s podnebno krizo, varstvom okolja, biotsko raznovrstnostjo in dobrobitjo živali.

Ali bo dejansko šlo za reformo, bo zelo odvisno od njene izvedbe v državah članicah, napoveduje Erjavec. "Zakonodajni okvir ima precej sledi preteklosti, a tudi nastavek za spremembe. Ocenjujem, da bomo imeli zagotovo premik politike, ki pa bo v večini držav članic zaradi ohranitve preteklih praks na koncu bolj polovična reforma," je v pisnih komentarjih navedel Erjavec, ki se boji, da temeljnih pričakovanj kmetov in družbe ne bomo dosegali ne mi in ne druge članice.

Meni, da temeljitega izboljšanja dohodkov kmetijstva, vitalnega podeželja, vpliva na podnebno krizo, ohranitve biotske raznovrstnosti in drugih prioritet evropskih in slovenskih državljanov ne bo mogoče dosegati. "A če gledamo bolj zgodovinsko in politično ekonomsko, je tak majhen korak v pravo smer največ, kar je bilo možno doseči," je dodal redni profesor za agrarno politiko in ekonomiko na ljubljanski biotehniški fakulteti Erjavec, ki v nadaljevanju pričakuje precej ostro razpravo, kar pa je običajno ob vsaki reformi.

Z reformo v kmetijsko politiko dokončno vstopajo družba in njene preference

V primerjavi z dosedanjo SKP je ključna razlika predvsem v dokončnem vstopu družbe in njenih preferenc v kmetijsko politiko, meni Erjavec. Reforma bo še vedno omogočala, da bodo kmetje ključni naslovniki sredstev, a bodo zato morali storiti več, država pa tudi dosegati kvantitativno določene cilje.

"Ta prehod v strateškost je precej omejen, saj je tako kompleksne in politično obremenjene politike, in kjer se deli toliko sredstev, težko izpeljati natančno in rezultatsko naravnano," opozarja Erjavec. Ocenjuje pa, da bo tudi po tej reformi za kmeta približno enako, gledal in odločal se bo, koliko sredstev bo dobil po hektarju in kaj mora zato narediti ter kakšne projektne vloge mora pripraviti, da bo dobil sredstva za naložbe.

Je pa dejstvo, da odvisnost od podpor v EU usiha, vse več gre v smeri, da je za pridobitev sredstev treba narediti nekaj družbeno odgovornega in zagotavljati javne dobrine, vezane na kmetijsko pridelavo. Ta miselnost in pristopi se tudi pri nas spreminjajo, še ugotavlja Erjavec in dodaja, da je in bo zagotovo k temu prispevala tudi ta reforma.

Umanotera: Nadaljuje se financiranje za okolje škodljivega intenzivnega kmetijstva

V nevladni organizaciji Umanotera glede reforme SKP delijo mnenje največje evropske okoljske mreže European Environmental Bureau, katere članica je, da Evropa z reformo SKP najmanj do leta 2027 nadaljuje izdatno financiranje za okolje škodljivih praks intenzivnega kmetijstva.

V Umanoteri od prihodnjega kmetijstva v Sloveniji in EU pričakujejo, da bo z učinkovito rabo virov proizvajalo kakovostno in varno hrano, ki bo po strukturi skladna s prehranskimi potrebami prebivalcev Slovenije in s sodobnimi prehranskimi smernicami. "To pomeni, da bo proizvajalo več in bolj raznoliko rastlinsko hrano za ljudi ter manj hrane živalskega izvora in krme za živino," so v organizaciji navedli za STA.

Pričakujejo, da bo prihodnje kmetijstvo z odločnim povečanjem deleža ekološkega kmetijstva zmanjšalo uničujoče vplive kmetijstva na biotsko raznovrstnost, rodovitnost tal in kakovost vode, ter da bo z odločnim zmanjšanjem obsega živinoreje "pravično, tako ko vsi ostali sektorji", prispevalo k blaženju podnebnih sprememb skladno s pariškim sporazumom in ciljem EU za podnebno nevtralnost do leta 2050.

Kompromisni dogovor o reformi SKP za obdobje 2023-2027, ki utira pot bolj zeleni, trajnostni in pravičnejši kmetijski politiki, so prejšnji teden potrdili kmetijski ministri EU, reformo pa čaka še formalno potrjevanje v Evropskem parlamentu in na Svetu EU.

Slovensko kmetijsko ministrstvo je v petek v javno obravnavo do 15. avgusta dalo predlog strateškega načrta SKP. Ta za ukrepe v Sloveniji v obdobju 2023-2027 predvideva 1,2 milijarde evrov.