STA novice / Načrt za okrevanje: 2,5 milijarde evrov za 33 reform in 50 naložb (tema)

Načrt v številkah: Preko 209 ciljev in mejnikov do 2,5 milijarde evrov

Načrt je vreden 2,5 milijarde evrov ali 5,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija, ki je trinajsta članica unije s pozitivno oceno komisije, bo iz evropskega mehanizma za okrevanje prejela 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. S tem bo podprla izvajanje 33 reform in 50 naložb, ki jih opredeljuje načrt. Da bo dobila denar, bo morala doseči 209 ciljev oziroma mejnikov.

Po bruseljskih ocenah bi lahko načrt prispeval k povečanju BDP za do 1,7 odstotka do leta 2026 in ustvaril do 6000 dodatnih delovnih mest.

Po pozitivni oceni komisije morajo načrt potrditi članice EU s kvalificirano večino, praviloma v štirih tednih. Sledi podpis pogodbe o financiranju. Nato je na voljo 13-odstotno predfinanciranje, ki v primeru Slovenije znaša 231 milijonov evrov. Izplačila so predvidena v dveh mesecih po podpisu pogodbe. Izvedena bodo v celoti ali po načelu pro rata, odvisno od poteka procesa zadolževanja na kapitalskih trgih. Prva sredstva je tako pričakovati v treh mesecih.

Pri enajstih merilih ocenjevanja Sloveniji desetkrat A in en B

Komisija oceni načrte na podlagi enajstih meril: uravnoteženost pristopa, upoštevanje evropskih reformnih priporočil, vpliv na rast, odpornost in socialni vidik, upoštevanje načela, da noben ukrep ne sme bistveno škoditi okolju, spodbujanje zelenega in digitalnega prehoda, trajnost učinkov, učinkovitost izvajanja, razumnost in verjetnost ocen stroškov, trdnost nadzornega sistema ter koherentnost.

Slovenija je dobila najvišjo oceno A v vseh kategorijah, razen glede zagotavljanja razumnih in verjetnih ocen stroškov. V tem segmentu je dobila oceno B. V komisiji so v povezavi s tem pojasnili, da je to merilo zelo zahtevno in da so bile težave pri njegovem izpolnjevanju tudi v drugih državah.

Pomembno vlogo pri nadzoru porabe evropskih sredstev bo imelo tudi nedavno vzpostavljeno evropsko javno tožilstvo. Slovenija je edina sodelujoča članica, ki še ni imenovala evropskih delegiranih tožilcev, kar po besedah evropske glavne tožilke Laure Codruta Kövesi spodkopava zaupanje v nadzor nad sredstvi EU v Sloveniji.

V komisiji so danes dejali, da je njihovo stališče glede delegiranih tožilcev jasno - imenovanje je treba izpeljati čim prej. Ni pa to bil pogoj za potrditev načrta, niti ne bo pogoj za izplačilo sredstev. Gre namreč za dva ločena procesa.

V povezavi z mehanizmom nadzora v komisiji od Slovenije, kot tudi od številnih drugih članic, pričakujejo še nekaj dodatnih tehničnih korakov, na primer vzpostavitev urada za izvajanje načrta, ločenega od ministrstva za finance, ter sprejetje nacionalnih smernic za izvajanje nadzora in revizije. To sodi med mejnike, opredeljene v načrtu.

42 odstotkov sredstev za zelene cilje, 21 odstotkov za digitalne

Ključna pogoja za pozitivno oceno načrta sta, da se 37 odstotkov sredstev nameni za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za uresničevanje digitalnih ciljev. Slovenija bo za uresničevanje zelenih ciljev namenila 42,4 odstotka sredstev, za uresničevanje digitalnih ciljev pa 21,4 odstotka sredstev.

K zelenemu prehodu in digitalni preobrazbi naj bi prispevale reforme, ki predvidevajo izboljšanje sistema obnovljivih virov energije, učinkovitejšo organizacijo javnega prometa, spodbujanje alternativnih goriv, krepitev odpornosti na podnebne spremembe s poudarkom na poplavni ogroženosti, pospešen prehod h krožnemu gospodarstvu ter prenovo izobraževalnega kurikuluma in programov usposabljanja za boljše spoprijemanje z izzivi digitalne preobrazbe.

Članice morajo v načrtih zagotoviti pravo ravnotežje med naložbami in reformami ter pri tem upoštevati letna evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila. Ta so v primeru Slovenije že leta osredotočena na reformiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. To so tako tudi ključne strukturne reforme, ki jih podpira slovenski načrt za okrevanje. Med bistvenimi strukturnimi reformami sta tudi izboljšanje poslovnega okolja in krepitev odpornosti trga dela.

Razrez ključnih naložb

V komisiji so ob potrditvi kot ključne naložbe navedli:

- 310 milijonov evrov za prilagajanje podnebnim spremembam s poudarkom na preprečevanju poplav, pri čemer v komisiji izpostavljajo, da je o tem tekla pomembna razprava ter da je treba resnično zagotoviti, da bo šlo za zaščito pred poplavami, ne za sanacijo po poplavah,
- 292 milijonov evrov za nadgradnjo in digitalizacijo železniške infrastrukture,
- 264 milijonov evrov za posodobitev izobraževanja,
- 230 milijonov evrov za digitalno javno upravo,
- 189 milijonov evrov za infrastrukturo na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe,
- 130 milijonov evrov za obnovljive vire energije,
- 86 milijonov evrov za energetsko učinkovitost stavb,
- 83 milijonov evrov za e-zdravje in
- 30 milijonov evrov za širokopasovne povezave.

Članice bodo morale o izvajanju načrta poročati dvakrat na leto. Sredstva se bodo sproščala glede na izpolnjevanje ciljev in mejnikov.