STA novice / Evropsko računsko sodišče za izboljšave na področju boja proti pranju denarja

Po oceni evropskega policijskega urada Europol znaša vrednost sumljivih transakcij v Evropi približno 1,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Na svetovni ravni je vrednost blizu treh odstotkov svetovnega BDP. Iz najnovejših podatkov je razvidno, da so več kot 75 odstotkov sumljivih transakcij, sporočenih v EU, prijavile kreditne institucije iz več kot polovice držav članic EU, stanje opisuje evropsko računsko sodišče.

Vseeno EU nima enotnega pristopa k preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter boju proti njima, navaja evropsko računsko sodišče. "Slabosti na ravni EU v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma je treba odpraviti, hkrati pa znatno okrepiti nadzorno vlogo EU," je dejal član sodišča Mihails Kozlovs, pristojen za poročilo.

"Za zagotovitev hitrega in skladnega izvajanja zakonodaje EU je treba narediti veliko več. Za začetek bi morala EU, kadar koli je to mogoče, prednostno uporabljati uredbe in ne direktive, saj je treba zakonodajo na ravni držav članic izvajati usklajeno," je prepričan.

Trenutno so pristojnosti na ravni EU za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma razdeljene med več organov. Evropska komisija oblikuje politiko in spremlja njeno vključitev v zakonodajo držav članic ter obravnava analizo tveganja. Pri izvajanju teh nalog so revizorji ugotovili slabosti. Zakonodaja o preprečevanju pranja denarja je kompleksna in se po vsej EU izvaja prepočasi in neenakomerno.

Revizorji so obenem ugotovili, da v oceni tveganja niso prikazane spremembe skozi čas, ter da manjkata geografska osredotočenost in uspešna prednostna razvrstitev tveganj. EU doslej še ni sprejela samostojnega seznama tretjih držav z visokim tveganjem, ki pomenijo grožnjo pranja denarja za notranji trg EU. Prav tako komisiji ni uspelo pripraviti posodobljenih statističnih podatkov o tej temi, zaradi česar je težko oceniti obseg pranja denarja in financiranja terorizma v EU.

Evropski bančni organ (Eba) je pristojen za preiskovanje morebitnih kršitev prava EU na tem področju in je to pristojnost že uporabil. Kljub temu je od leta 2010 ugotovil le eno kršitev prava EU v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma, na lastno pobudo pa ni izvedel še nobene s tem povezane preiskave. Revizorji so odkrili tudi dokaze o poskusih lobiranja pri članih odbora nadzornikov v obdobju, ko so ti razpravljali o morebitnem priporočilu v zvezi s kršitvijo prava EU.

To kaže, da so na odločanje Ebe na visoki ravni morda vplivali nacionalni interesi, poudarja računsko sodišče. Revizorji so ugotovili tudi, da komisija nima notranjih smernic za predložitev zahtev za preiskavo organu Eba: zahteve je vlagala sporadično, v večini primerov po poročanju medijev.

Zadnja točka, ki so jo analizirali revizorji, je bila vključitev tveganja pranja denarja v bonitetni nadzor bank evrskega območja. Revizorji so ugotovili, da je Evropska centralna banka (ECB), ki je od leta 2014 neposredni nadzornik pomembnih bank, sicer dobro začela izmenjavo relevantnih informacij z nacionalnimi nadzorniki, vendar nima niti odgovornosti niti pristojnosti za preiskovanje, kako nacionalni nadzorniki te informacije uporabljajo. Tudi kakovost gradiva, ki si ga izmenjujejo nacionalni nadzorniki, se je zaradi nacionalnih praks precej razlikovala.

Eba v zvezi s tem pripravlja posodobljene specifične smernice. Revizorji priporočajo, naj jih čim prej zaključi, ECB in nacionalni nadzorniki pa čim prej začnejo izvajati, še navaja evropsko računsko sodišče.