STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Za leto 2022 so s proračunskim razrezom v predlogu sprememb državnega proračuna predvideni skupni odhodki v višini 13,30 milijarde evrov, kar je 701,5 milijona evrov več od sprejetega proračuna, za leto 2023 pa predlog proračuna predvideva največ 13,05 milijarde evrov odhodkov oz. 255,2 milijona evrov manj kot v letu 2022. Predlogi finančnih načrtov skladno s sprejetim razrezom morajo biti pripravljeni do 15. avgusta.

Z industrijsko strategijo do leta 2030 vlada postavlja smernice razvoja, na osnovi katerih bodo oblikovani ukrepi za podporo slovenski industriji pri njenem nadaljnjem napredku, revitalizaciji oz. prestrukturiranju ter premaknjene meje razvoja z vidika inovativnosti in konkurenčnosti v primerjavi z ostalimi deli sveta.

Predlog zakona o ukrepih za odpravo posledic aprilske pozebe v kmetijski proizvodnji, ki ga je vlada v obravnavo v DZ poslala po nujnem postopku, daje pravno podlago za pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom v obliki ugodnih posojil za financiranje tekočih stroškov. Pozeba je sicer najbolj prizadela sadno drevje in vinsko trto. Predlog zakona daje podlago za izdelavo končne ocene škode - tako pozebe med 5. in 9. aprilom kot pozebe med 18. in 22. marcem - ter nujne interventne ukrepe za odpravo njenih posledic.

Vlada je izdala odlok o programu porabe sredstev podnebnega sklada za obdobje 2021-2023. Vrednost razpoložljivih sredstev je ocenjena na 429,9 milijona evrov, med drugim pa bodo namenjena za postavitev monosežigalnic komunalnega blata ter tehnološke inovacije na področju nizkoogljičnosti.

Ukrepe na področju postopkov zaradi insolventnosti je vlada podaljšala do 30. septembra. Do takrat so poslovodstva začasno razbremenjena obveznosti vložiti predlog za začetek stečaja ali prisilne poravnave, če je dolgoročna plačilna nesposobnost družbe posledica razglasitve epidemije in če bo družba lahko nesolventnost odpravila.

Določila je besedilo predlogov novele zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov in novele zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, s katerima se v nacionalno zakonodajo prenaša določbe področnih evropskih direktiv. Namen prve novele je odpraviti zakonske ovire za čezmejno distribucijo naložbenih investicijskih skladov v EU, z drugo pa se spreminjajo pogoji za trženje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje.

Sprejela je tudi predlog novele zakona o trgu finančnih instrumentov, s katero se v nacionalno zakonodajo prenašajo določbe področnih evropskih direktiv. V slovenski pravni red med drugim tako prenaša tudi direktiva iz februarja letos, sprejeta v okviru svežnja ukrepov, ki so predstavljali del celovite strategije Evropske komisije za okrevanje gospodarstva po pandemiji ob podpori kapitalskih trgov.

Vlada se je seznanila z idejnim konceptom razvoja območja mariborskega letališča, ki do leta 2025 predvideva izgradnjo multimodalnega logističnega centra Smart Hub Maribor na 50 hektarjih površin, nato pa do leta 2030 na 630 hektarjih.

Določila je kvote pravic proračunske porabe za obdobje od julija do septembra letos po skupinah neposrednih proračunskih uporabnikov. Predlagana kvota za to obdobje znaša 3,538 milijarde evrov, kar je 26,3 odstotka vseh pravic porabe, kot izhajajo iz sprememb letošnjega državnega proračuna.

Opravila je tudi nekaj proračunskih prerazporeditev na podlagi protikoronske zakonodaje. Ministrstvu za delo bodo razporedili dobrih 18 milijonov evrov, med drugim za povrnitev nadomestila za čakanje na delo. Razporedili bodo tudi sredstva splošne proračunske rezervacije za zagotovitev pravic porabe proračunskim uporabnikom v višini 11,6 milijona evrov. Ministrstvu za zdravje bodo med drugim za nakup cepiv in za povračilo kratke bolniške odsotnosti razporedili 3,4 milijona evrov, kmetijskemu ministrstvu pa za izplačilo finančnega nadomestila v sektorju prašičerje 3,2 milijona evrov in slabih 714.000 evrov v sektorju drobnice.

Vlada je sprejela načrt izvajanja finančnih instrumentov za obdobje 2021-2023 za operacijo finančni instrumenti v programskem obdobju 2014-2020. Gre za sestavni del obrazložitve proračuna države.

Izdala je uredbo o obsegu izdaje zbirateljskih kovancev ob 30. obletnici državnosti. Ta predvideva izdajo 750 zlatnikov z nominalno vrednostjo 100 evrov, 1250 srebrnikov z nominalno vrednostjo 30 evrov in 51.000 dvokovinskih kovancev z nominalno vrednostjo tri evre.

Sprejela je letni program odprave posledic potresa v Posočju 12. julija 2004 za izvedbo v letošnjem letu. Letos je delno še prihodnje leto je predvideno zaključevanje izvajanja nalog državno tehnične pisarne v obstoječi obliki, za naloge pisarne je zagotovljenih 2,8 milijona evrov.

Projekt investicije v stroje in opremo družbe BSH Hišni aparati in tretjo fazo projekta nadgradnje železniške proge Ljubljana-Jesenice-državna meja je vlada uvrstila v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2021-2024.

Vlada je sprejela poročilo o delu inšpektorata za delo za lani. V koronskem letu 2020 je inšpektorat prejel občutno več prijav kot leto pred tem, in sicer 9260. Opravil je 17.334 inšpekcijskih pregledov, ugotovil 19.028 različnih kršitev in na podlagi tega izdal 9508 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter podal 29 kazenskih ovadb. Izrekel je za dobre štiri milijone evrov glob.

Vlada se je seznanila z revidiranim letnim poročilom Agencije za javni nadzor nad revidiranjem za lani 2020 in dala soglasje k predlogu uporabe presežka prihodkov nad odhodki agencije v višini dobrih 30.000 evrov.

Za delovanje mednarodne pobude Globalno partnerstvo za umetno inteligenco je sklenila nameniti prostovoljni prispevek v višini 48.440 evrov za leto 2021 in 48.891 evrov za leto 2022.

Loteriji Slovenije je vlada do konca marca 2026 dodelila koncesijo za trajno prirejanje klasične igre na srečo Joker. Loteriji Slovenije in Športni loteriji je do konca junija 2026 podaljšala koncesiji za Eurojackpot in Izredno srečko oz. Olimpijsko srečko, Petico in Prvo stavo.

S spremenjeno uredbo o organih v sestavi ministrstev se na predlog okoljskega ministrstva z agencije za okolje na ministrstvo prenaša delovno področje posameznih vsebin in upravnih postopkov s področja celovite presoje vplivov na okolje, predhodni postopek v zvezi s presojo vplivov na okolje, postopek presoje vplivov na okolje in drugi. Razlog je zagotavljanje večje strokovnosti in učinkovitost poslovanja.

Vlada je s koncem junija razrešila Roberta Smrekarja z mesta direktorja javnega zavoda Krajinski park Strinjan in za v.d. direktorja zavoda za največ šest mesecev imenovala Samanto Makovac.