STA novice / Stališča organizatorjev referendumske kampanje o noveli zakona o vodah (tema)

Stranka mladih - Zeleni Evrope (PROTI)

V Stranki mladih - Zeleni Evrope, edini slovenski članici Evropskih Zelenih, želijo zanamcem zapustiti Slovenijo v boljšem stanju, kot smo jo podedovali. Pozivajo ljudi, da na referendumu glasujeje proti. Pozidava vodnih in priobalnih zemljišč onemogoča dostop do obale in slabi kakovost podtalnice oziroma pitne vode. Če je lahko ta vlada "iz previdnosti" vso Slovenijo za pol leta obsodila na hišni zapor z izhodom med 6. in 21. uro, naj bo vsaj tako previdna tudi, ko gre za vodo, saj so bodo posledice neprevidnosti bistveno hujše, so poudarili.

SAB - Stranka Alenke Bratušek (PROTI)

Sprejeta novela zakona o vodah zapostavlja ustavno pravico do pitne vode in zdravega življenjskega okolja. Kaže na mačehovski odnos države do najpomembnejše naravne dobrine in rahlja zaščito tako površinskih, kot podzemnih voda. Slednje so najpomembnejši vir pitne vode. Z večanjem možnih posegov na priobalna zemljišča tako omejujemo prost dostop do vode kot javnega dobra, povečujemo onesnaženje voda in neposredno ogrožamo pitno vodo. "V stranki SAB branimo vodo in poudarjamo, da morajo priobalna zemljišča ostati taka, kot so - nepozidana," so zapisali.

Lista Marjana Šarca (PROTI)

Z novelo zakona o vodah je vlada zasebni interes postavila pred varovanje okolja - gradnje, ki jih bo omogočala, so resno tveganje za onesnaženje površinskih voda in s tem podtalnice, glavnega vira pitne vode. Alternative pitni vodi ni, zato je treba z vodnimi viri ravnati skrbno, odločitve o vodi pa sprejemati s širokim družbenim soglasjem in mislijo na prihodnost, kar za vladni zakon ne velja. Na referendumu bomo zato glasovali proti. Z glasovanjem proti sporni noveli zakona bomo izkazali tudi spoštovanje ustave ter prihodnjih generacij, so zapisali.

Prihodnost, Društvo za varovanje in ohranjanje naravnega okolja (predstavništvo Greenpeace CEE v Sloveniji) (PROTI)

Pod sloganom odstranjevanja administrativnih ovir in okrevanja po epidemiji vlada že celo leto izvaja spremembe okoljske zakonodaje in sistematično ruši okoljske standarde v državi, ki bodo za dolgoročne posledice imeli pozidane travnike, okoljsko sporne gradnje in zabetonirana rečna nabrežja. "Verjamemo, da je ogromno ljudi v zadnjem letu hude zdravstvene krize spoznalo, kako zelo pomemben je zaščiten in ohranjen naravni svet in kako zelo močno je varovanje okolja tesno povezano tudi z varovanje zdravja," so izpostavili in pozvali k zavrnitvi novele na referendumu.

Socialni demokrati (PROTI)

V SD pozivajo ljudi, da se referenduma udeležijo in glasujejo proti zakonu o vodah. "Da skupaj obvarujemo vodo kot naše javno dobro, ki mora biti dostopna vsem," so utemeljili poziv. Odločitve, ki dolgoročno vplivajo na naše vodne vire, po mnenju SD zahtevajo vključevanje strokovne javnosti in civilne družbe, novela zakona pa je bila sprejeta skozi hiter in nestrokoven proces. "Zahtevamo, da vse odločitve zagotavljajo skladnost varovanja okolja, ohranjanja narave in na enakosti vseh zasnovan napredek," so sklenili.

Nova Slovenija - krščanski demokrati (ZA)

V NSi bodo na referendumu glasovali za novelo zakona. Kot so poudarili, podpirajo novelo zakona o vodah, saj ima pozitivne učinke na okolje. Med drugim omejuje posege v priobalne pasove, popolnoma prepoveduje gradnjo zasebnih in potencialno nevarnih objektov v bližini voda, ščiti pitno vodo in ohranja biodiverziteto ter zagotavlja 17 milijonov evrov za vzdrževanje vodotokov po vsej Sloveniji. Pri posegih v okolje gre za pomembno strokovno vprašanje, zato novi zakon odločanje o teh posegih v celoti prepušča stroki, so jasni.

Danes je nov Dan, Inštitut za druga vprašanja (PROTI)

Spremembe zakona omogočajo uničevanje obal. Doslej je bilo prepovedano graditi parkirišča, stranišča in hotele v naravi na obali, kar bo zdaj dovoljeno, opozarjajo v Danes je nov dan. "Vsi vemo, kaj se zgodi, ko se ob čisti vodi pojavijo izpuhi in kanalizacija," so dodali. Menijo, da je postopek sprejemanja zakona nevreden 30. obletnice ustave. "Vlada je hitela, javna razprava je bila prekratka, stroka ignorirana. Najslabše dele so v zakon pretihotapili po zaključku javne razprave. Zaslužimo si več," so poudarili.

Piratska stranka Slovenije (PROTI)

V Piratski stranki menijo, da so spremembe zakona o vodah škodljive, ker omogočajo gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi (npr. tudi hotelov in bencinskih črpalk) na obalah jezer in rek. Pozidava bregov škoduje vodnim ekosistemom, ki jih onesnaževanje in jezovi uničujejo že stoletja, ogroža pa tudi dostop do kakovostne pitne vode več deset tisoč gospodinjstvom. Praksa političnih pritiskov v institucijah, podrejenih ministrstvu za okolje in prostor, ki bi po novem izdajale dovoljenja za gradnjo na priobalnem pasu, je dodaten razlog za zavrnitev zakona, dodajajo.

Levica (PROTI)

S spremembo zakona o vodah je vlada Janeza Janše nedopustno deregulirala gradnjo objektov ob površinskih vodah. Zakon omogoča pozidavo obal rek, jezer in morja z objekti kot so hoteli, trgovski centri in restavracije. S tem se na široko odpira vrata zasebnemu kapitalu in privatizaciji do sedaj prosto dostopnih obal, so zapisali. Ker so priobalni pasovi tudi izredno občutljiva okoljska področja zniževanje omejitev in okoljskih standardov, ki jih zakon predvideva, nikakor ni sprejemljivo, so jasni v pozivu za zavrnitev novele zakona.

Miha Stegel civilna iniciativa DANES! (PROTI)

Največ napak se zgodi, ko se hiti, je prepričan Stegel. "To se je zgodilo temu zakonu, ki je slab in poln napak. Stroke se ni upoštevalo, nekatere ključne spremembe pa so bile dodane v zadnjih urah. Nihče si ne želi leteti z letalom, ki bi ga načrtovali in sestavili na tak način," je zapisal in vprašal zakaj bi se morali mi sprijazniti z nepremišljeno in v naglici spisano zakonodajo o vodi. "Zakaj bi se spraševali, kdaj bo pritekla slaba voda in koliko bomo plačevali za dostop do obale? Glas proti je glas razuma in zdrave pameti," je poudaril.

Društvo Smetumet (PROTI)

Novela zakona o vodah omogoča gradnjo privatnih tržno usmerjenih objektov, kot so hoteli, parkirišča in drugi ograjeni objekti na priobalnem pasu rek, jezer in morja. "Zdaj imamo vsi pravico svobodno dostopati do obal, narave in pitne vode, novela pa prinaša pospešeno privatizacijo naravnih virov in dobiček za lastnike gradbenih firm, lobiste ...," opozarjajo. O posegih bodo odločale tudi občine, ki se po mnenju društva pogosto ne morejo upreti moči kapitala. "Vse to lahko nepovratno vpliva na ekosisteme in kvaliteto pitne vode," svarijo.

Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj (PROTI)

Zavedamo se, da je zaščita naših voda ena ključnih strategij prilagajanja na podnebne spremembe, da zaščita ekosistemov pomeni obstoj naše civilizacije na tem planetu, da gradnja na in ob vodi pomeni privatizacijo obrežij in nenazadnje, da moramo narediti vse, da ubranimo dostop do čiste pitne vode za vsem, izpostavljajo v Umanoteri. Kot so dodali, zagovarjajo demokratičen proces sprejemanja zakonodaje, ki ga v tem primeru ni bilo. "Zato glas PROTI pomeni podpis za demokracijo, za naše ekosisteme, za našo pitno vodo in naše zdravje," so zapisali.

Focus, društvo za sonaraven razvoj (PROTI)

"Po javni obravnavi spremenjen 37. člen dopušča preveč manevrskega prostora za pozidavo in privatizacijo priobalnih pasov v naravi ter posledično ogroža površinske vode, ki so neposredno povezane z glavnim virom pitne vode v Sloveniji," opozarjajo v Focusu. Poleg tega priprava zakona ni bila transparentna, menijo. "Referendum je priložnost, da pristojnim pošljemo signal, da ne bomo pristajali na zmanjševanje ključnih okoljskih varovalk pred škodljivimi projekti, ki koristijo le peščici in kapitalu," so jasni.

Barbara Čenčur Curk (PROTI)

Novela zakona o vodah omogoča gradnje na vodi in neposredno ob vodi, izpostavlja izredna profesorica na Naravoslovnotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Ta območja imajo pomembno funkcijo pri varovanju voda in zagotavljanju poplavne varnosti. "Z dodatnimi posegi na ta območja bi zato občutno povečali tveganja za poplave in onesnaževanje površinskih in z njimi povezanih podzemnih voda, ki pa so glavni viri naše pitne vode. Ker želim, da se bo Slovenija še naprej ponašala z vodo, bom na referendumu glasovala proti," je zapisala.

Eko krog - društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo (PROTI)

Nimamo nafte, zlata, dragocenih ali redkih mineralov, imamo pa vodo, gozdove in ohranjeno naravo, izpostavlja Eko krog. Referendum za vodo je po njihovih besedah pomemben tudi zato, da okoljskemu ministru Andreju Vizjaku, zdajšnji in vsem prihodnjim vladam ter ostali politiki in neodgovornemu kapitalu damo jasen signal, da obstajajo meje, preko katerih jim ne dovolimo iti. "Če nam to ne bo uspelo pri tako pomembni stvari, kot je voda, potem lahko pričakujemo vedno nove pritiske in hlastanje po našem naravnem bogastvu," so zapisali.

Društvo Morigenos (PROTI)

Predvidene spremembe bi vplivale ne zgolj na podzemne vode in glavne vire pitne vode, ampak tudi na naše morje in s tem življenje v njem, opozarja društvo. "Z dovoljenimi novimi gradnjami na omenjenih območjih lahko kratkoročno in dolgoročno negativno vplivamo na biodiverziteto v naših sladkih in slanih vodah. Kakršnikoli dodatni posegi občutno obremenjujejo naše okolje, kar na dolgi rok ne prinaša koristi," so dodali in pozvali k skrbnosti do naših voda in posledično tudi do samih sebe.

CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp (PROTI)

"Slovenija se je s podpisom več mednarodnih pogodb in dogovorov zavezala k nujnemu ohranjanju in obnavljanju ekosistemov ter biotske raznovrstnosti," izpostavljajo v Cipri. Ob tem so poudarili, da se z novim zakonom o vodah od začrtane smeri bistveno oddaljili. "Omogočili bi privatizacijo priobalnega pasu, odprli možnost umestitve široke palete objektov v območja, ki smo jih dolžni varovati, hkrati pa na kocko postavili enega glavnih adutov prihodnosti: pitno vodo. Takšen zakon ne sme obveljati," so jasni.

Društvo Ekologi brez meja (PROTI)

"Vsako najmanjše tveganje, da ogrozimo pitno vodo, zdravo hrano in čist zrak, bi morali izničiti, vsak poskus jemanja javnega dobrega za privatne koristi pa preprečiti," menijo v društvu. Opozarjajo, da spremembe zakona o vodah niso bile sprejete premišljeno in vključujoče. "Kadar gre za naravo, smo Slovenci v preteklosti znali stopiti skupaj. Zavedanje, da je narava od nas vseh, nas združuje," so prepričani v društvu, kjer verjamejo v uspeh referenduma.

Društvo Center za družbeno raziskovanje CEDRA (PROTI)

"Kapital v vodi oz. naravi nasploh vidi le neizkoriščeno možnost za profit, mi pa vidimo temelj za življenje, vidimo pestrost živalskih in rastlinskih vrst, vidimo vrednoto samo po sebi," so zapisali v CEDRA. Okoljski minister je po njihovih besedah odkrit zastopnik interesov kapitala. "A ti interesi so v nasprotju z interesi delovnih ljudi in z ohranitvijo narave. Sledenje logiki kapitala nas pelje v vse hujšo okoljsko krizo, ki jo bo plačal delavski razred," svarijo.

DOPPS Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (PROTI)

Novela znatno razširja možnost gradenj v obvodnem prostoru, daj na doslej nezazidljivih priobalnih in vodnih zemljiščih izven obstoječih naselij dopušča gradnjo enostavnih objektov in objektov v javni rabi. S tem bomo po navedbah društva žrtvovali prostor, potreben za normalno funkcioniranje rečnih ekosistemov in za zagotavljanje številnih ekosistemskih storitev. Ohranjanje nepozidanih priobalnih zemljišč je izjemnega pomena tudi ob že reguliranih vodotokih, saj je ta prostor nujno potreben za obnovo rečnih ekosistemov, kar predstavlja enega ključnih ukrepov za ohranjanje narave in zagotavljanje poplavne varnosti.

Tomaž Ogrin (PROTI)

V javno razpravo so dali eno verzijo sprememb in še to samo za 14 dni. Sprejeli pa so, izven javne razprave, v bistvenih delih povsem drugo verzijo s številnimi gradnjami, kar ima lahko izjemno velik uničevalni vpliv na obale naših potokov, rek in jezer, če tega na referendumu ne preprečimo. Posredno je lahko ogrožena tudi pitna voda, poudarja Ogrin. "Minister za okolje in prostor Vizjak in vsi poslanci, ki so glasovali za spremembe zakona in za tak zahrbten postopek, se delajo norca iz javnosti. Imamo enkratno priložnost, da zavrnemo tako politiko do ljudstva, ki naj bi imelo oblast po ustavi," je še zapisal.

Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec (PROTI)

V Inštitutu so del gibanja za pitno vodo že od samega začetka, ker verjamemo, da živimo v času, v katerem je sistemsko ustrezne rešitve mogoče uveljaviti samo z močnim in širokim povezovanjem ljudi, ki verjamejo v pravičnejši svet. "Ponosni smo, da je Gibanje za pitno vodo podprla tudi mreža Plan B za Slovenijo, ki združuje 38 nevladnih organizacij s področja trajnostnega razvoja," so zapisali. Proti zakonu so, ker ta okolje podreja kapitalu. "Obale ne bodo več dostopne vsem, na njih bodo luksuzni hoteli. Dostop do njih pa bodo imele samo elite," so zapisali.

Društvo Humanitas (PROTI)

Novela zakona je problematična tako z okoljsko-naravovarstvenega kot tudi z družbenega vidika. S sprejetjem novele bi pristali na (potencialno) omejitev prostega dostopa do obale, ki je zdaj možen za vse prebivalce Slovenije, so zapisali v društvu. Gradnja hotelov, poslovnih in upravnih stavb, nakupovalnih centrov, bencinskih črpalk in podobnih objektov na obalah rek, jezer in morja bi ob sprejetju novele neposredno vplivala tudi na slabšo zaščito površinskih in podzemnih voda, ki so glavni vir pitne vode v Sloveniji, so dodali.

*STA se je za predstavitev stališč obrnila na vseh 32 organizatorjev, odzvali se niso v Društvu za preučevanje rib Slovenije, Stranki Zelenih Dejanj, PIC - Centru za pravno varstvo človekovih pravic, Društvu Zelena akademija Slovenije, SMC, SDS, Društvu Mladi zeleni Slovenije, zavodu za interpretacijo dediščine in trajnostni razvoj Red Tree Heritage in Zelenih Slovenije