STA novice / Odbor DZ skozi predloga novel zakonov o zadrugah in kmetijstvu

Predlog novele zakona o zadrugah je po besedah ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Podgorška dober odziv na aktualne razmere v zadružništvu. Z njim želijo odgovoriti na dve ključni vprašanji: kako povečati možnost nadzora, ko prihajajo nekatere zadruge v težave, odpira pa tudi poglavje o zadrugah s posebnim namenom - ta del je namenjen tistim najboljšim zadrugam za spodbujanje zadružništva in zadrug v smeri, da bodo opravljale širšo funkcijo.

Predlog uvaja dodatne možnosti za glasovanje po pošti ter omogoča članom zadruge, da se na sejo občnega zbora prijavijo s sredstvi elektronske identifikacije in podpišejo zapisnik s kvalificiranim elektronskim podpisom. Tudi članom upravnega ali nadzornega odbora se omogoča, da se na sejo prijavijo s sredstvi e-identifikacije in podpišejo zapisnik s kvalificiranim e-podpisom.

Za okrepitev nadzornih in upravljalskih funkcij zadrug se na novo uvaja institut revizorja. Če tak predlog občni zbor zavrne, ga lahko imenuje sodišče na predlog ene desetine zbora, a mora biti ta desetina član zadruge najmanj tri leta. Po ministrovih besedah gre za zaščito premoženja in dejavnosti zadrug.

Na novo se uvaja tudi institut zadrug s posebnim pomenom, ki je namenjen tistim, ki poleg svoje osnovne funkcije opravljajo tudi naloge povezovanja ter zagotavljanja družbenih oz. drugih storitev v svojem geografskem območju. O podelitvi statusa odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem zadruga deluje, evidenco pa vodi kmetijsko ministrstvo. Vsaka zadruga s pridobljenim statusom mora potem pristojnemu ministrstvu predložiti dokaze, da še vedno izpolnjuje pogoje za ohranitev statusa.

Kot je dejal Podgoršek, je status zadruge s posebnim pomenom lahko eno od meril za pridobivanje sredstev na javnih razpisih. "Zadruge s tem statusom želimo nagraditi na način, da bodo lažje dostopale v nekaterih primerih do posameznih sredstev za nadaljnji razvoj za področje, ki jih zadruge pokrivajo," je dodal.

Poslanki NSi Ivi Dimic je pomembno, da se na področju zadružništva zadeve spremenijo, potrebno ga je postaviti na nove, boljše temelje. To je po njeni oceni priložnost za slovensko kmetijstvo, da so povezave preko zadrug močnejše in boljše, predlagana zakonska rešitev pa prinaša spremembe na boljše.

Tudi za Borisa Doblekarja (SDS) so vse spremembe, ki so pisane na kožo kmetijstvu, kmetom in zadrugam, dobrodošle. Bolje je treba pomagati zadrugam, ker s tem pomagamo tudi kmetu.

Tudi za SMC so rešitve po pojasnilih poslanke Mojce Žnidarič dobre, podpirajo tako možnost omogočanja glasovanja članov zadruge preko različnih elektronskih identifikacij, institut revizije, pa tudi podelitev statusa zadrug s posebnim namenom, da imajo te potem večje možnosti pri sodelovanju na različnih razpisih.

Predlagane rešitve so podprli tudi v LMŠ, DeSUS in SNS.

Člani odbora so podprli tudi predlog novele zakona o kmetijstvu, pri kateri gre po Podgorškovih pojasnilih za obsežnejše spremembe, nanašajo se na izvajanja skupne evropske in nacionalne kmetijske politike.

Natančneje se določa, kdo je upravičenec za ukrepe kmetijske politike, poročanje o stanju organske snovi za oceni emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz kmetijstva, uvaja se spremljanje stanja kmetijskih tal in ureditev gojenja. Vsak kmet bo moral soglašati, da se lahko jemlje vzorce na njegovem zemljišču, za gnojenje pa se dovoljuje uporaba ostankov kmetijske pridelave in predelavo.

Poenostavljajo se nekateri administrativni postopki, urejajo se določbe plačilnih rokov za hitro pokvarljive živilske proizvode, širi se nabor nedovoljenih ravnanj v verigi preskrbe s hrano za štiri na 27. Usklajujejo se tudi določbe na področju ekološke pridelave in spremljanja s predpisi EU.

Uvaja se možnost, da agencija za kmetijske trge pozove prijavitelja na posamezen ukrep, če nima plačanih davkov in prispevkov, k dopolnilu vloge. Doslej je bila namreč vloga tistih, ki so imeli več kot 50 evra davčnega dolga ob oddaji, avtomatsko zavrnjena.

Dopolnjujejo se pogoji za imenovanje in razrešitev prehranskega varuha, ta ne sme biti nosilec kmetijskega gospodarstva, po novem bo moral tudi pripravljati trimesečna redna poročila. Pri javni agenciji za varstvo konkurence se za zaposlene, ki spremljajo verigo s hrano, uvajajo dodatne naloge. Daje se tudi dodatno pooblastilo kmetijski inšpekciji, ki bo lahko v javnih prehranskih obratih izvajala nadzor nad izvajanjem novele o zelenem naročanju.

Uvajajo se nekatere evidence s področja kmetijstva, predvsem standardnega prihodka kmetijskega gospodarstva, pridelovalcev zelišč in zelenjave, zbirajo se tudi podatki rastlinske genske banke.

Za ureditev obcestne prodaje pridelkov so se po Podgorškovih navedbah v sodelovanju z nevladnimi organizacijami dogovorili, da se ta umakne iz predloga, z gospodarskim ministrstvom pa so se dogovorili, da bo to področje urejeno v prvi spremembi zakonodaje, ki ureja področje prodaje. Iz predloga se je črtala tudi popolna javnost številke KMG-MID.