STA novice / Knez: Ustavno sodišče zagotavlja različnost družbe, a soustvarja vrednostno podstat njenega delovanja

Slovenija je 25. junija 1991 postala samostojna in neodvisna država, decembra 1991 pa je bila sprejeta tudi nova ustava, je Knez spomnil v nagovoru ob 30-letnici ustavnega sodišča in samostojne države, objavljenem na spletni strani sodišča.

Vendar je že pred tem samostojna država po njegovih besedah prevzela vse pravice in dolžnosti, ki jih je imela v dotedanji ustavni ureditvi kot del federacije. Tako je tudi ustavno sodišče, ki je od leta 1964 delovalo kot republiško ustavno sodišče, postalo ustavno sodišče samostojne države. "To je bilo novo rojstvo in ni šlo le za vprašanje spremembe oziroma za kontinuiteto ustavnega sodišča v institucionalnem pomenu," je poudaril.

Novi pristopi v ustavnosodni presoji na podlagi določb nove ustave, sprejeti 23. decembra 1991, in kasneje sprejetih mednarodnih obveznosti, predvsem Evropske konvencije o človekovih pravicah, so po njegovih besedah postavili nove temelje ustavne demokracije. Prva sestava ustavnega sodišča v samostojni državi je opravila pionirsko delo s postavitvijo vrednostnih temeljev in osnovnih metodoloških pristopov.

Številna vsebinska vprašanja so bila sicer drugačne narave od teh, ki jih presojajo danes, je spomnil. V veliki meri so bila povezana z obdobjem tranzicije.

"Hkrati je prva sestava tlakovala pot različnim testom ustavnosodne presoje, odgovoriti je morala na veliko temeljnih procesnih vprašanj in izoblikovati metodološke pristope k izgradnji odločb ustavnega sodišča. Institucijo ustavnega sodišča je v celoti postavila na novo," je izpostavil. Na tej podlagi so nato gradile naslednje sestave ustavnega sodišča, ki so prav tako pomembno prispevale k razvoju ustave kot živega prava.

V začetnem obdobju nastajanja nove države je bilo treba zgraditi celoten pravni sistem, vso zakonodajo, podzakonske predpise in tudi na tem temelječo državno organizacijo. Država brez pravnega sistema enostavno ne deluje, ustava pa ima posebno mesto, kajti z vrednotami, ki prežemajo pravni sistem, omogoča uresničevanje pravne države, je navedel Knez. To pa po njegovih besedah vključuje zaupanje v državo in njene institucije ter preprečuje negotovosti ali morda celo strah pred oblastjo oziroma kakršno koli drugo represijo in kršenjem pravic.

Hrbtenico temu sistemu zagotavlja sistem sodišč z ustavnim sodiščem na vrhu, ki ima pristojnost za nadzor vseh treh vej oblasti. "Skrb za pravno državo, za zaupanje v pravo in sodni sistem ustvarja mirnejšo družbo," je navedel Knez. Posameznik namreč v pravu po njegovem pojasnilu vidi varnost, ta pa ustvarja zaupanje in s tem stabilnost celotne družbe.

"Vloga ustavnega sodišča je, da tudi v primerih, ko se zdi, da smo zašli ali šele iščemo pravo smer, razjasni pogled in pot naprej," je prepričan. Dodal je, da to velja še posebno v obdobjih, ko je družba nemirna, ko je vedno več kompleksnih pravil in so tudi razmerja vedno bolj kompleksna.

Ustavno sodišče mora znati pogledati na probleme z razdalje, vnaprej in celovito, je izpostavil. Ustava mora biti zato po njegovem prepričanju živa, njena razlaga pa mora slediti času in okoliščinam razvoja.

Zato mora tudi ustavno sodišče znati učinke svojih odločitev umestiti v čas in prostor, ki ga družba živi. "Ustavni sodniki morajo to narediti umirjeno in preudarno, a včasih, predvsem, ko je treba utrjevati in širiti polje varstva človekovih pravic, tudi pogumno in vizionarsko, upoštevajoč etična spoznanja in moralno držo," je prepričan Knez, ki meni, da je to poslanstvo izredno pomembno.

V množici različnih prepričanj in idealov v skupnosti skušata ustava in ustavno sodišče po njegovih besedah pomiriti in zbližati različna mnenja, poiskati sprejemljive rešitve in tako usmerjati družbo. Ustavno sodišče s svojimi odločitvami in razlagami ustave po eni strani zagotavlja vso različnost v demokratični družbi, po drugi strani pa soustvarja enotno vrednostno podstat delovanja družbe, ugotavlja.

Mednarodno konferenco ob 30-letnici delovanja ustavnega sodišča v samostojni državi so zaradi epidemije preložili za leto dni. Pač pa bodo v teh dneh gostili delegacijo Evropskega sodišča za človekove pravice, s katero bodo delovni pogovori potekali danes. Delegacijo bo vodil predsednik tega sodišča Robert Ragnar Spano, v njej pa bosta še sodnika Yonko Grozev in Marko Bošnjak ter sekretarka Marialena Tsirli, je še navedel Knez.