STA novice / Slovenija v petek obeležuje dan državnosti in prevzem predsedovanja Svetu EU (ozadje)

Podrobnosti proslave še niso znane, saj, kot pravijo na Uradu vlade RS za komuniciranje (Ukom), priprave še potekajo. Prav tako na uradu še nimajo informacije, kdo bo osrednji govornik.

Dosedanje proslave ob dnevu državnosti so običajno naznanile topovske salve z Ljubljanskega gradu ob 21. uri, nato sta sledila osrednji govor ter kulturni program. Kot pravijo na Ukomu, letos pripravljajo kulturno-glasbeni program, ki bo slavil Slovenijo skozi pesem, ples in recitale.

Na proslavo so vabljeni številni domači in tuji gostje, pri čemer so organizatorji omejeni z epidemiološkimi ukrepi. Prav tako bodo morali vsi udeleženci, tudi novinarji, izpolnjevati pogoj PCT (preboleli, cepljeni, testirani).

Od domačih so vabljeni vsi gostje po protokolarnem seznamu. Ker bo proslava namenjena tudi obeležitvi skorajšnjega prevzema predsedovanja Slovenije Svetu EU, so vabljeni tudi številni tuji gostje, pri čemer seznam tistih, ki se je bodo udeležili, še ni dokončen in bo znan na dan same prireditve.

Na slovesnost so po navedbah Ukoma vabljeni tudi predstavniki vseh veteranskih organizacij. V Zvezi policijskih veteranskih društev Sever, Zvezi veteranov vojne za Slovenijo ter Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve VSO so za STA potrdili, da so vabila prejeli tako za udeležbo njihovih praporščakov kot vodstev, proslave pa se bodo udeležili. V Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije vabila za udeležbo praporščakov niso prejeli, ga je pa prejel predsednik Marijan Križman, ki se bo proslave udeležil.

Med predstavniki opozicijskih strank se proslave ne nameravata udeležiti predsednik LMŠ Marjan Šarec in koordinator Levice Luka Mesec, ki je dejal, da se bo raje kot državne proslave udeležil napovedanega protesta. Za 19. uro na Prešernovem trgu napovedan alternativni dogodek "ne politikantska svečanost, ampak praznik ljudstva", na katerega vabi protestna ljudska skupščina, ki se je oblikovala ob robu kolesarskih protestov.

Na proslavi ne bo niti novega predsednika DeSUS Ljuba Jasniča, ker, kot je dejal za STA, ni prejel vabila. Prav tako ne bo predsednika SNS Zmaga Jelinčiča, ki bo govorec na proslavi v Radencih. Se pa bosta slovesnosti udeležili predsednica SAB Alenka Bratušek in predsednica SD Tanja Fajon. Prišel bo tudi predsednik DZ Igor Zorčič, sicer član poslanske skupine nepovezanih poslancev.

Slovesnost bo, tudi zaradi navzočnosti tujih gostov, poseben varnostni zalogaj za policijo. Na slednji podrobnosti o tem, kako bo dogodek varovan, ne razkrivajo. Pravijo le, da bo policija izvedla vse potrebne ukrepe, da zagotovi primerno varnost.

Urad predsednika vabi na dan odprtih vrat, v ljubljanski stolnici maša za domovino

Še pred proslavo se bosta na slavnostni seji sestala naprej državni svet, nato državni zbor. Slavnostni govornik na seji DZ bo predsednik DZ Zorčič, pred slavnostno sejo državnega sveta pa bodo v preddverju dvorane državnega sveta odprli razstavo fotografij Srdjana Živulovića z naslovom V objektivu - 30 let Republike Slovenije.

Urad predsednika republike bo na praznični petek odprl vrata obiskovalcem. Pred vhodom v predsedniško palačo bo postrojena častna straža garde Slovenske vojske. Obiskovalci si bodo lahko pod strokovnim vodstvom ogledali palačo. Nagovoril jih bo predsednik republike Borut Pahor.

Zahvalna maša za domovino ob dnevu državnosti, ki jo bo vodil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik Slovenske škofovske konference Stanislav Zore, bo že danes ob 18. uri v ljubljanski stolni cerkvi sv. Nikolaja. Poleg vernikov so k maši vabljeni tudi predstavniki političnega in družbenega življenja ter diplomatskega zbora.

Praznične prireditve s kulturnim programom bodo v teh dneh potekale tudi v številnih občinah.

25. junija obeležujemo dan sprejetja treh ključnih osamosvojitvenih dokumentov

Z dnevom državnosti, ki je tudi dela prost dan, obeležujemo dogodke pred 30 leti, ko je takratna slovenska skupščina 25. junija 1991 po nekajletnih prizadevanjih sprejela ključne dokumente za odcepitev Slovenije od takratne Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) in nastanek samostojne države Slovenije - Temeljno ustavno listino o samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. Po sprejetju vseh treh dokumentov je takratni predsednik skupščine France Bučar v skupščini dejal: "Naj živi samostojna in neodvisna Slovenija!". Delegati so vstali in zaploskali.

V temeljni ustavni listini je bilo med drugim določeno, da je Slovenija samostojna in neodvisna država ter da prevzema vse pravice in dolžnosti, ki so bile prenesene na organe nekdanje skupne SFRJ. V deklaraciji o neodvisnosti pa je bilo med drugim na deklarativni ravni določeno, kakšna država želi biti Slovenija, s kom se namerava povezovati in kakšne odnose želi imeti z nekdanjimi državami SFRJ.

Slovenija je svojo samostojnost in neodvisnost slovesno razglasila dan po sprejetju ključnih dokumentov, 26. junija 1991, na Trgu republike v Ljubljani, ko je med drugim na drogu pred DZ zastavo dotedanje Socialistične republike Slovenije zamenjala zastava novonastale države Slovenije.

A veselje ni trajalo dolgo, saj je že naslednji dan sledila 10-dnevna osamosvojitvena vojna. Oblast v Beogradu je želela namreč Slovenijo v SFRJ obdržati s silo, zato je z vojsko želela zasesti mejne prehode Slovenije s sosednjimi državami. Temu sta se uprli slovenska Teritorialna obramba in slovenska policija. Prvi oboroženi spopadi so se začeli 27. junija, končali pa 7. julija 1991, ko je bilo na Brionih ob posredovanju EU doseženo trimesečno premierje. A še preden je to poteklo, so oblasti v Beogradu spoznale, da Slovenije ne bo mogoče zadržati v SFRJ, zato so začele s postopnim umikom. Zadnji vojak jugoslovanske vojske je tako Slovenijo zapustil v noči s 25. na 26. oktober 1991.