STA novice / Prihodnji teden v parlamentu: Na delovnih telesih tudi o avdiovizualnih medijskih storitvah in problematiki pokojnin (ozadje)

Vladna novela zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah sledi evropski direktivi

Odbor za kulturo se bo v sredo lotil druge obravnave predloga novele zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah. Z njo vlada v slovenski pravni red prenaša evropsko direktivo, ki odgovarja na spremembe na trgu, predvsem na konvergenco televizije in internetnih storitev. Direktiva zahteva posodobljen zakonski okvir, ki bi omogočil ravnovesje med dostopom do storitev spletnih vsebin, varstvom potrošnikov in konkurenčnostjo.

Direktiva po pojasnilih vlade razširja pravila za avdiovizualne medijske storitve tudi na platforme za izmenjavo videov in avdiovizualnih vsebin, ki se delijo prek družbenih medijev. Prav tako jasneje določa načelo države izvora ter prinaša strožje določbe o prepovedi spodbujanja nasilja ali sovraštva in javnega ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Več pozornosti namenja tudi zaščiti otrok.

Poleg tega direktiva povečuje obveznost promocije evropskih del. Vladna novela zato predlaga ustanovitev sklada za evropsko avdiovizualno produkcijo, s katerim bo upravljalo ministrstvo, pristojno za medije. Ponudnikom avdiovizualnih medijskih storitev novela nalaga, naj v proračunski sklad prispevajo dva odstotka bruto letnega prihodka, ustvarjenega v Sloveniji. Iz teh sredstev bi se financiral novoustanovljeni sklad.

Po vladnih izračunih bi se v skladu zbralo okoli 200.000 evrov letno, k plačilu pa bi bilo predvidoma zavezanih 20 ponudnikov. Javna obravnava novele je potekala od 6. julija do 5. avgusta lani, deležniki pa so v pripombah večinoma opozorili na nesorazmerno obremenitev ponudnikov z novo dajatvijo.

Vlada nasprotuje predlogu Levice za dvig prispevne stopnje delodajalcev

Odbor za finance v torek čaka druga obravnava novele zakona o prispevkih za socialno varnost, ki je prišla iz poslanske skupine Levice, kjer se zavzemajo za dvig najnižjih pokojnin in zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo. Da bi bilo za to dovolj sredstev, z novelo predlagajo višjo prispevno stopnjo delodajalcev, ki bi od leta 2022 do leta 2025 zagotovila dodatnih 560 milijonov evrov za javno pokojninsko blagajno.

Prispevna stopnja delodajalcev bi se do leta 2025 dvignila z 8,85 odstotka na 12,05 odstotka, in to po 0,8 odstotne točke v letih 2022, 2023, 2024 in 2025. V Levici so ocenili, da bi se zaradi tega primanjkljaj pokojninske blagajne že leta 2022 znižal za 140 milijonov evrov, do leta 2025 pa za omenjenih 560 milijonov evrov. Delodajalci bi kljub temu še vedno plačevali manj kot zaposleni, za katere prispevna stopnja znaša 15,5 odstotka.

Poslanci Levice so prvi dvig prispevne stopnje delodajalcev predvideli za prihodnje leto, ko naj bi po napovedih urada za makroekonomske analize in razvoj realna rast BDP znašala 3,7 odstotka. Vlada noveli nasprotuje in meni, da je treba problematiko, ki jo načenja predlog Levice, nasloviti sistemsko.

Komisija za nadzor javnih financ o opozorilih SAB pred nižanjem pokojnin

Komisija za nadzor javnih financ bo v četrtek odločala o predlogu sklepa iz vrst SAB, s katerim bi pozvala vlado k ponovni spremembi odloka, ki določa zgornjo mejo odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) za leto 2022, sicer bo po mnenju SAB potrebno nižanje pokojnin. Nedavno sprejeta sprememba odloka kot maksimalno višino odhodkov pokojninske blagajne za leto 2022 določa 6,3 milijarde evrov, medtem ko bodo letos odhodki Zpiza po navedbah vlade znašali 6,25 milijarde evrov.

V svoji zahtevi za sklic nujne seje komisije je SAB ocenila, da rast odhodkov za 0,8 odstotka v letu 2022 ne bo zadoščala niti za pokritje pokojnin, do katerih bodo upravičeni novi upokojenci. V primeru dvoodstotnega povišanja pokojnin bi manjkalo 230 milijonov evrov, v primeru triodstotnega bi manjkalo 300 milijonov evrov, če pa bi se decembra letos pokojnine izredno uskladile za 3,5 odstotka, za kar se zavzema tudi SAB, pa bi manjkalo 600 milijonov evrov.

V SAB so se zavezali tudi za natančen izračun potrebnih sredstev za pokojninsko blagajno v letu 2022, in to ob upoštevanju besed ministra za finance Andreja Širclja, da se bodo pokojnine povečale v višini od dva do tri odstotke.

Poslanci bodo počastili dan državnosti

Sicer se bo DZ v petek sestal na slavnostni seji ob dnevu državnosti. Z njo bodo poslanci počastili 30. obletnico razglasitve in obrambe samostojne in neodvisne Slovenije. Govornik bo predsednik DZ Igor Zorčič.

Časovnica dogajanja v parlamentu

PONEDELJEK, 21. 5.

/

TOREK, 22. 5.

9.45 zaprta seja preiskovalne komisije DZ o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB, na kateri se bodo dogovorili o delu sta.si/qSxRXW

14.00 seja odbora DZ za finance, na kateri bodo obravnavali predloga o spremembah zakonov o dohodnini ter o prispevkih za socialno varnost, novelo zakona o revidiranju, poročilo o delu Slovenskega inštituta za revizijo za leto 2020, poročilo o delovanju Fiskalnega sveta v letu 2020 ter letno poročilo Banke Slovenije 2020 z letnim obračunom Banke Slovenije 2020 sta.si/qSxeQB

14.00 zaprta seja odbora DZ za zunanjo politiko, na kateri bodo obravnavali gradiva vlade sta.si/qBoyYr

SREDA, 23. 5.

9.00 seja odbora DZ za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o zadrugah in novelo zakona o kmetijstvu sta.si/qIVJfG

9.00 seja odbora DZ za kulturo, na kateri bodo obravnavali novelo zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah sta.si/qsEaS2

14.00 seja komisije DZ za poslovnik, na kateri bodo med drugim obravnavali predlog sprememb in dopolnitev poslovnika sta.si/qS9vrn

14.00 seja odbora DZ za pravosodje, na kateri bodo med drugim obravnavali novelo zakona o zemljiški knjigi sta.si/qmj0K2

ČETRTEK, 24. 5.

9.00 seja komisije DZ za nadzor javnih financ na zahtevo poslanske skupine SAB glede domnevnega vladnega načrta za znižanje pokojnin sta.si/qavX3O

PETEK, 25. 5.

20.00 slavnostna seja DZ ob dnevu državnosti, na kateri bo govornik predsednik DZ Igor Zorčič