STA novice / Vlada o gospodarskih temah

Predlog novega interventnega zakona je primarno usmerjen na področje turizma in gostinstva, industrije srečanj, športa in kulture, kjer zagotavlja državno pomoč v obliki financiranja regresa za letni dopust, povračila stroškov industriji srečanj ter denarnega povračila filmski in avdiovizualni industriji. Predvideva tudi novo izdajo bonov, ki jih bo mogoče uporabiti za turistične in gostinske storitve ter kulturne in športne dogodke. Subvencioniranje skrajšanega delovnega časa za vse zaposlene se bo podaljšalo do 30. septembra.

Vlada je zaradi izboljšanja epidemioloških razmer odločila, da s ponedeljkom po vsej državi ponovno omogoči opravljanje vseh dejavnosti na področju ponujanja in prodajanja blaga in storitev. Tako bo njihovo obratovanje skoraj nemoteno, obratovalni čas bo omejen le v diskotekah in nočnih klubih, in sicer do polnoči. V nekaterih storitvah se bodo morali zaposleni še naprej testirati. V gostinstvu bo po novem veljal le še pogoj glede razdalje treh metrov med robovi miz.

Voznikom avtobusov, sprevodnikom in osebju žičniških naprav se od ponedeljka ne bo treba več enkrat tedensko testirati na novi koronavirus, če covida-19 niso preboleli ali niso cepljeni. Izjema pa zaradi majhnega delovnega okolja ne bo veljala za taksiste, je odločila vlada.

Tudi ta teden je vlada prerazporedila sredstva državnega proračuna. Za financiranje dodatkov je delodajalcem v javnem sektorju razporedila 36 milijonov evrov. Ministrstvu za zdravje je razporedila tri milijone evrov, med drugim za storitve cepljenja in nakup cepiv. Ministrstvu za delo je razporedila 2,86 milijona evrov, ministrstvu za infrastrukturo 1,27 milijona evrov, ministrstvu za izobraževanje približno milijon evrov, ministrstvu za zunanje zadeve pa 193.000 evrov za nakup avdio-video konferenčne opreme ter storitev za izvedbo dogodkov v okviru predsedovanja Svetu EU. Upravi RS za zaščito in reševanje je razporedila 479.000 evrov.

Predloga novega gradbenega zakona in novega zakona o urejanju prostora ne spreminjata sedanjega sistema, ampak ga nadgrajujeta, tako da bodo postopki gradnje objektov in umeščanja v prostor enostavnejši in hitrejši, je dejal minister za okolje in prostor Andrej Vizjak. Poleg poenostavitve postopkov je predvidena tudi možnost digitalnega poslovanja na tem področju.

V načrt razvojnih programov 2021-2024 je vlada uvrstila projekt vzdrževanja in nadgradnje prostorskega informacijskega sistema. Vrednost investicije je 5,1 milijona evrov. Prostorski informacijski sistem obsega enotno vstopno točko, sistema ePlan in eGraditev, sistem spremljanja stanja prostorskega razvoja, prikaz stanja prostora in sistem za vodenje evidence stavbnih zemljišč.

V načrt razvojnih programov 2020-2024 je uvrstila projekt Center Rotovž, t. i. inovativni center usmerjen k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. Z izgradnjo nove osrednje enote Mariborske knjižnice, razstavišča Umetnostne galerije Maribor in mestnega kina ter ureditvijo Rotovškega trga bo nastala enovita kulturna celota, skupen prostor za druženje, razstave, filmske projekcije, koncerte in druge kulturne prireditve, izboljšali se bodo tudi pogoji za izvedbo programa Festivala Lent.

Vlada je potrdila prvi paket ukrepov strateškega sveta za digitalizacijo, ki ga sestavlja 41 ukrepov s področij javne uprave in digitalne družbe, gospodarstva in podjetniškega okolja, zdravstva, izobraževanja, novih tehnologij in digitalne diplomacije. Vsebino bodo predstavili na posebni novinarski konferenci prihodnji teden.

Vlada je sprejela spremenjeno uredbo o izvajanju programa ukrepov na področju čebelarstva v Sloveniji v letih 2020-2022. Skupna vrednost programa trenutno znaša 2,28 milijona evrov oz. 760.000 evrov na posamezno programsko leto. Na ravni EU so bile sprejete pravne podlage, na podlagi katerih bodo za leti 2021 in 2022 za slovenski program na voljo dodatna finančna sredstva. Skupna višina evropskih sredstev bo v letih 2021 in 2022 za Slovenijo 649.455 evrov na leto, Slovenija pa bo zagotovila enakovredno višino sredstev. Za triletno programsko obdobje bo po novem skupna vrednost programa okoli 3,36 milijona evrov.

Vlada je sprejela spremenjeni uredbi o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po žledu med 30. januarjem in 10. februarjem 2014 ter o ukrepih za sanacijo in obnovo gozda po vetrolomu iz programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020. S spremembami bo med drugim omogočeno sofinanciranje ukrepov v prehodnem obdobju izvajanja programa razvoja podeželja za obdobje 2014-2020, to je v letih 2021 in 2022.

Vlada je izdala uredbo o izvajanju evropske uredbe o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge parametre. Nova uredba je nujna zaradi spremembe evropske zakonodaje na področju označevanja pnevmatik.

Vlada je sprejela sklep, s katerim se v letošnjem letu oblikujejo obvezne rezerve nafte in njenih derivatov v višini, ki ustreza dnevnemu povprečnemu neto uvozu za 90 dni v letu 2020 in pomeni minimalno količino 525.468 ton ekvivalenta surove nafte, ki se zagotavlja kot neosvinčeni motorni bencin super 95, dizelsko gorivo, ekstra lahko in srednje ter letalsko gorivo. Obvezne rezerve morajo doseči minimalno stanje zalog najpozneje 1. julija.

Vlada je izdala uredbo o državnem prostorskem načrtu za prenosni plinovod, ki bo v dolžini 3,8 kilometra potekal od mejne merilno-regulacijske postaje Rogatec do usklajene stične točke na slovensko-hrvaški meji.

Sprejela je prvo poročilo o izvajanju akcijskega načrta Slovenije za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu za obdobje 2018-2020. Poročilo ugotavlja, da je treba kljub dejstvu, da lahko podjetja ob izvajanju že obstoječih predpisov v veliki meri zagotavljajo spoštovanje človekovih pravic, spodbujati mehanizme, s katerimi bodo podjetja pravočasno zaznala potencialne kršitve ter jih preprečevala oz. odpravljala.