STA novice / Po torkovem glasovanju v DZ bo vodenje pravosodja predvidoma prevzel Dikaučič (ozadje)

Novega ministra za pravosodje Marjana Dikaučiča ob prevzemu resorja čakajo mnogi izzivi. Eden od njih bo imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev. Zadnji postopek se je končal z neimenovanjem oziroma neseznanitvijo vlade z izbiro Državnotožilskega sveta, česar Dikaučič v predstavitvi pred matičnim odborom DZ ni želel komentirati, ker da so bila napovedana pravna sredstva, zato da se do konca postopkov o tej zadevi na sodišču ne more izrekati.

Dikaučič želi v delo ministrstva vnesti svežino in neobremenjenost

Kot je napovedal minuli četrtek pred člani matičnega odbora za pravosodje DZ, bo njegovo delo v primeru imenovanja usmerjeno predvsem v posamezne zakonske spremembe in projekte, pri čemer si želi v delo vnesti svežino in neobremenjenost. Program dela ministrstva v zadnjem letu mandata bo po navedbah Dikaučiča v največji meri narekovalo predsedovanje Slovenije Svetu EU. Dodatno namerava poudarek dati zaščiti človekovih pravic in etični uporabi umetne inteligence ter osveščanju o pomembnosti preprečevanja sovražnega govora, predvsem na spletu.

Kot pomembno za domače razmere je poudaril zagotavljanje primernih materialnih in drugih pogojev za delo vseh v pravosodju. Pri tem je napovedal, da se namerava zavzeti za pospešitev postopkov za izgradnjo nove sodne palače, nadaljevati gradnjo novih zaporov na Igu in v Dobrunjah ter nadaljevati posodabljanje informacijskih sistemov pravosodnih organov. Posebno pozornost pa namerava nameniti tudi obvladovanju pripada zadev na upravnem sodišču, predolgemu trajanju postopkov s področja pranja denarja in gospodarskega kriminala ter izboljšanju kazenskega pregona.

SMC je sicer ob predlogu Dikaučiča za kandidata izpostavljala dejstvo, da je stečajni upravitelj in se spozna na stečajno zakonodajo, ki da je prav tako potrebna urejanja.

Kozlovičeva odstopila po nekaj več kot letu dni, v tem času aktualnih kar nekaj zakonskih novel

Dikaučič bo čelu pravosodnega ministrstva nasledil Lilijano Kozlovič, ki se je zaradi nestrinjanja z odločitvijo vlade, da ponovi postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, odločila za odstop. V nekaj več kot letu njenega ministrovanja so na področju pravosodja, kljub epidemiji novega koronavirusa, ki je močno posegla v redno delo, do potrditve v DZ pripeljali več zakonov. Morda najbolj odmevna sta zakon o zaščiti otrok v kazenskem postopku in njegovi celostni obravnavi ter novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Na ministrstvu za pravosodje so našteli še zakon o varstvu osebnih podatkov na področju obravnavanja kaznivih dejanj ter novele zakonov o kazenskem postopku, o državnem tožilstvu, o sodiščih, o izvršbi in zavarovanju, novelo notarske tarife ter novelo zakona o državnem tožilstvu.

Z zakonom o zaščiti otrok v kazenskem postopku je Slovenija med prvimi državami v EU uvedla t. i. hišo za otroke, kjer bodo na enem mestu potekale vse obravnave otrok, ki se kot žrtve ali priče znajdejo v sodnih postopkih.

Po več letih političnih in strokovnih razprav o nujnosti sprememb je bila v začetku novembra sprejeta novela zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je dokončno uredila razmerje med Komisijo za preprečevanje korupcije in drugimi organi ter odpravila nejasnosti pri postopkih pred komisijo. Med sprejetimi zakoni in novelami je odmevala tudi novela zakona o državnem tožilstvu, ki je uvedla sopodpis vodje tožilstva na vsako zavrženo ovadbo.

V mandatu Kozlovičeve pa je bila sprejeta tudi tektonska sprememba kazenskega zakonika - redefinicija spolnih kaznivih dejanj. Po velikih družbenih pritiskih so namreč tudi v politiki podprli predlog, da se dosedanji model prisile, ki kaznivo dejanje posilstva razume kot prisiljenje, ko torej storilec s silo in grožnjo doseže spolno občevanje, nadomestili z modelom soglasja, t. i. samo ja je ja, ki zahteva pridobitev soglasja (verbalnega ali neverbalnega) vseh udeležencev spolnega akta. Zakonski predlog, ki je bil na koncu sprejet, so sicer pripravili v nevladnih organizacijah, v proceduro vložili poslanci opozicije, ministrstvo pa je pripravilo vsebinska dopolnila.

Dikaučič potrebuje podporo navadne večine v DZ

Menjava na ministrstvu za pravosodje bo že tretja menjava v vladi Janeza Janše, ki je začela z delom sredi marca lani. Prva je med sejo DZ, na kateri so razpravljali o njeni razrešitvi, odstopila ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec. Po izstopu DeSUS iz koalicije je odstopil tudi minister za zdravje Tomaž Gantar. Pivčevo je nasledil Jože Podgoršek, Gantarja pa Janez Poklukar.

Za nastop ministrske funkcije Dikaučič, ki bo minister v kvoti SMC, potrebuje podporo navadne večine v DZ. Na odboru za pravosodje je njegovo predstavitev kot ustrezno ocenilo sedem članov, proti pa jih je bilo šest.