STA novice / Uprava za informacijsko varnost poslej samostojna strokovna vladna služba

V novo vladno službo naj bi umestili tudi skupino za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij organov državne uprave.

Z novelo želi vlada sistemsko urediti in nadgraditi obravnavano tematiko tako na strateški kot na operativni ravni nacionalnega sistema za zagotavljanje informacijske varnosti. Nacionalne in mednarodne izkušnje po oceni vlade kažejo, da so pristojni nacionalni organi za področje informacijske oz. kibernetske varnosti postali ključni deležniki v sistemu za zagotavljanje nacionalne varnosti sodobnih držav. Nova umestitev organa bo dvignila raven koordinacije kibernetske varnosti in dosegla primerljivo ureditev z vodilnimi državami.

Podporo zakonu so na današnji seji izrazili v koaliciji in delu opozicije. Poslanec SDS Branko Grims je na primeru kibernetskega napada v ZDA ponazoril, kako pomembna je danes informacijska varnost in kako zelo pomembno je, da ima vsaka vlada pravico in tudi dolžnost, da to področje oblikuje na način, ki bo zagotavljal kar najboljši učinek.

Nasprotno je Rudi Medved iz LMŠ opozoril na pravna mnenja, ki opozarjajo, da gre za nesistemsko in pravno sporno rešitev. "Vladna služba s pristojnostmi pri pripravi normativnih aktov ne more imeti hkrati tudi inšpekcijskih nalog," je poudaril. Po njegovih besedah se ponuja sklep, da hoče vlada s podreditvijo službe za kibernetsko varnost prevzeti nadzor nad informacijskimi sistemi v državi.

Z njim se je strinjal poslanec SD Predrag Baković. Kot je dodal, informacijska varnost vpliva na delovanje družbenih sistemov "in ne sme postati igrača v rokah katerekoli stranke ali katerekoli politične opcije".

Ko se ta vlada odloči za reorganizacijo v državni upravi, je treba po besedah poslanke Levice Nataše Sukić "takoj zastriči z ušesi". Kot je ocenila, gre za še eno v seriji rokohitrskih akcij vladajoče koalicije, da bi ugodila "personalni kaprici" predsednika vlade, ki je povezana z njegovo željo po absolutni moči in nadzoru prav vseh družbenih sistemov in podsistemov.

V NSi pa so predlog podprli. Poslanec Andrej Černigoj je v svojem nastopu izrazil prepričanje, da bomo z novo umestitvijo organa dosegli dvig nivoja koordinacije kibernetske varnosti, predvsem pa začeli zmanjševati razkorak s primerljivimi ureditvami pri vodilnih državah na tem področju.

Po besedah poslanke SMC Mateje Udovč tudi v poslanski skupini SMC zagovarjajo hitro in ustrezno umestitev organa, ki pa bo moral igrati proaktivno vlogo na področju informacijske varnosti. "Predlagano spremembo zakona tako razumemo kot temelj za transparentno in učinkovito ravnanje na tem področju," je poudarila.

Po mnenju poslanca poslanske skupine DeSUS Roberta Polnarja zagotavljanje informacijske varnosti zahteva stalno in sprotno prilaganje ter nadgrajevanje virov, mehanizmov in procesov tako na strateški kot na izvedbeni ravni. Predlagani rešitvi v DeSUS ne nasprotujejo, saj da prenos pristojnosti ne predstavlja nikakršne nevarnosti, saj gre za prenos znotraj iste izvršilne veje oblasti.

Da gre za dobro rešitev, ki bo omogočila združevanje služb z enotnim poslanstvom, pa je dejal poslanec SNS Dušan Šiško. Prav tako je po njegovih besedah prav, da se to področje krepi z dodatnimi kadri in sredstvi ter se skladno z razvojem tehnologij posodablja oprema za informacijsko varnost.