STA novice / Levica proti nižanju socialne pomoči

Sodelovanje strokovne javnosti pri pripravi predlogov novel zakonov o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, o socialnovarstvenih prejemkih, o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in o urejanju trga dela, v javni razpravi do 15. junija, bi moralo na podlagi resolucije o normativni dejavnosti trajati vsaj 30 do 60 dni, ne pa le dva tedna, je dejal. Predlogi namreč po njegovem svarilu pomenijo velik poseg v socialne pravice prebivalk in prebivalcev, ki bodo imeli dolgoročne učinke na stanje revščine in socialne izključenosti.

V Levici poleg tega nasprotujejo vsakršnim posegom v socialno zakonodajo, ki bi poslabšala položaj posameznikov in družin, ki se spopadajo z revščino. Z ukinitvijo dodatka za delovno aktivnost naj bi namreč socialno pomoč izgubilo ali pa se bo znižala več kot 600 gospodinjstvom.

Prav tako so kritični do predloga za občutno nižanje višine izredne socialne pomoči, ki se lahko dodeli za izredne stroške zaradi naravne nesreče ali višje sile. Izredna pomoč za nujno pomoč družinam v primeru nesreč se bo zmanjšala za dva minimalna dohodka posameznika oziroma družine, kar po njihovih besedah pomeni, da se bo pomoč ob izrednih dogodkih zmanjšala v višini od 800 do preko 1000 evrov na leto. Ministrstvo v predlogu po navedbah Levice navaja, da bo zaradi tega prizadetih 200 družin in posameznikov.

Nadalje nasprotujejo temu, da naj bi se ukinila prosta strokovna presoja socialnih delavcev glede načina izplačila socialnih pomoči in otroškega dodatka. Ob predlogu za znižanje otroškega dodatka za tretjino, če otrok po zaključku osnovne šole ne nadaljuje izobraževanja, pa pojasnjujejo, da so razlogi za osipe iz izobraževalnega sistema kompleksni.

Predlog za spremembo pri definiciji primerne zaposlitve, po katerem se bo moral brezposelni zaposliti tudi na mestu, ki ustreza dve ravni nižji izobrazbi in ki ne ustreza vrsti pridobljene izobrazbe, vidijo kot represijo nad brezposelnimi in prisilno delo, hkrati pa kot odrekanje in onemogočanje svobodne izbire zaposlitve in dela.

Namesto da bi povišali državne štipendije za revne jih želi ministrstvo dodeliti tudi bogatim, nadalje ugotavljajo v Levici, kjer nasprotujejo predlogom za socialno in družinsko politiko, ki so po njihovi oceni regresivni in nesolidarni.

Po predlogu novele zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se denimo premoženje ne bi več upoštevalo pri odmeri letnih pravic iz javnih sredstev, denimo otroškega dodatka. Predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih pa določa, da so delovno aktivne osebe, torej osebe, ki za svojo aktivnost prejmejo plačilo, namesto dodatka za delovno aktivnost upravičene do nove spodbude, in sicer do neupoštevanja plačila za opravljeno delo do zakonsko določene višine.