STA novice / V neskladju z ustavo del zakona o nalezljivih boleznih ter del vladnih odlokov (zbirno)

Predsednik vlade Janez Janša je ob odločitvi ustavnega sodišča na Twitterju izpostavil, da sta zakon sprejeli "rajnka LDS in stranka SD leta 1995" ter dodal, da je ustavno sodišče to ugotovilo komaj zdaj. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs pa je na Twitterju ugotavljal, da je ustavno sodišče del zakona in s tem povezane odloke razveljavilo, a začne razveljavitev učinkovati šele čez dva meseca, torej odloki še veljajo.

Glede slednjega je ustavni pravnik Saša Zagorc poudaril, da če je bil zakon o nalezljivih boleznih pomanjkljivo napisan v času, ko nismo imeli izkušnje s stoletno epidemijo, se neustreznost zakona še da nekako razumeti. V zadnjem letu, ko pa to izkušnjo še kako občutimo na lastni koži, pa je težko opravičiti nesposobnost politike, da prilagodi zakonske podlage novi realnosti. "Ko si enkrat doživel pandemijo in veš, da je dejansko možna, je treba v zakonodaji jasno spodbujati tudi načela pravne države, vključno z načelom zakonitosti. Ravno zato, da obstajajo demokratični mehanizmi nadzora nad delom vlade, ki je na tem področju na žalost pogrnila na izpitu," je pripomnil.

Odločitev ustavnega sodišča je že pozdravil varuh človekovih pravic in izpostavil, da je ustavno sodišče pritrdilo pomislekom varuha, ki jih je ob sprejemanju ukrepov tudi sam naslavljal na vlado.

Zadovoljstvo z odločitvijo ustavnega sodišča so izrazile tudi opozicijske stranke LMŠ, SD, Levica in SAB. Predsednik stranke LMŠ Marjan Šarec je ocenil, da je odločitev ustavnega sodišča še en dokaz, da vlada dela protizakonito in protiustavno, da bi vlada morala oditi in da so predčasne volitve edina pot. Da se je v zadnjem tednu nakopičilo vladi vse tisto, kar so sejali mesece in mesece, odločitev ustavnega sodišča pa da je zabila še zadnji žebelj v krsto kredibilnosti te vlade, je ocenil poslanec SD Marko Koprivc.

Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je ocenil, da je odločitev ustavnega sodišča dokaz nesposobnosti te vlade in njenih zgrešenih ukrepov. Predsednica SAB Alenka Bratušek pa se je spraševala, kdo bo prevzel odgovornost za dejanja, ki so v nasprotju z ustavo.

V SDS po besedah poslanke Alenke Jeraj odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, zato si bodo prizadevali, da se neskladje z ustavo odpravi. Glede na to, da je sodišče neustavnost dela zakona ugotovilo po 26 letih od sprejetja zakona, pa se po besedah Jerajeve lahko vprašamo o učinkovitosti, predvsem pa pravočasnem delovanju najvišjega organa sodne veje oblasti. Jožef Horvat iz NSi je dejal, da je dva meseca dovolj časa za odpravo neskladja. V SMC pa so na Twitterju med drugim zapisali, da je neresno kriviti to vlado za določbe, sprejete leta 1995.

Zakon o nalezljivih boleznih v izpodbijanem delu pravi, da kadar z ukrepi ni mogoče preprečiti, da se v Slovenijo zanesejo in v njej razširijo določene nalezljive bolezni, lahko vladna stran prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih ter prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost.

Po opozorilih ustavnega sodišča izvršilna oblast ne sme izvirno urejati vprašanj, ki sodijo na področje zakonodajnega urejanja, v človekove pravice ali temeljne svoboščine nedoločenega števila posameznikov pa lahko neposredno posega le zakon.

Ko gre za urejanje omejitev gibanja in zbiranja zaradi preprečevanja širjenja nalezljive bolezni, po oceni sodišča sicer ni v neskladju z ustavo, če zakonodajalec zaradi učinkovitega varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin predpisovanje ukrepov, s katerimi se neposredno posega v svobodo gibanja ter pravico do zbiranja in združevanja nedoločenega števila posameznikov, izjemoma prepusti izvršilni oblasti. Vendar pa mora biti v zakonu določen ali iz njega jasno razviden namen ukrepov, poleg tega mora zakon dovolj natančno opredeliti dopustne načine oziroma vrste, obseg in pogoje omejevanja svobode gibanja ter pravice do zbiranja in združevanja ter druga ustrezna varovala pred arbitrarnim omejevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je menilo sodišče.

Ob tem je presodilo, da izpodbijana zakonska ureditev tej ustavni zahtevi ne zadosti, saj vladi prepušča, da po lastnem preudarku izbira načine (vrste), obseg in trajanje omejitev. Prav tako ne določa varoval, kot sta dolžnost posvetovanja in sodelovanja s stroko ter obveščanje javnosti o okoliščinah in strokovnih stališčih, ki so pomembna za odločanje o ukrepih.

Zagorc je sicer danes za STA pojasnil, da odločitev ustavnega ne pomeni, da bodo kazni, izrečene na podlagi razveljavljenih odlokov padle.

Ustavno sodišče je navedene določbe presojalo na pobudo več pobudnikov. Pri ugotovitvi neskladnosti zakona o nalezljivih boleznih z ustavo se je oprlo na uradno prečiščeno besedilo iz leta 2006, ugotovilo pa je tudi neustavnost njegovih novelacij v več protikoronskih interventnih zakonih.