STA novice / Evropsko javno tožilstvo začenja operativno delo (tema)

Evropsko javno tožilstvo je namenjeno boju proti goljufijam v EU in zlorabam evropskih sredstev. Ta neodvisni organ EU bo pristojen za preiskavo, pregon in obtožbe pri kaznivih dejanjih, ki škodujejo finančnim interesom unije.

Za njegovo vzpostavitev se je leta 2017 dogovorilo najprej 16 članic EU, nato se jih je tej pobudi pridružilo še šest. Med njimi je tudi Slovenija. Pet držav, Danska, Irska, Madžarska, Poljska in Švedska, so se odločile, da v evropskem državnem tožilstvu ne bodo sodelovale.

Podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za skupne vrednote in transparentnost, je evropsko javno tožilstvo označila za zelo pomemben organ, "ki bo preganjal kriminalce in zagotovil, da noben evro ne bo izgubljen zaradi korupcije ali prevare".

Tožilstvo bo sicer izvajalo čezmejne preiskave goljufij v povezavi s sredstvi EU, višjimi od 10.000 evrov, ali na področju davka na dodano vrednost, če bo povzročene za več kot deset milijonov evrov škode. V Bruslju opozarjajo, da članice zaradi čezmejnih goljufij vsako leto izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV.

V povezavi s tem bo evropsko javno tožilstvo opravljalo preiskave ter izvajalo ukrepe pregona in opravljalo funkcije tožilca na pristojnih sodiščih držav članic. Tesno bo sodelovalo z nacionalnimi organi kazenskega pregona, pa tudi z drugimi organi, kot sta Eurojust in Europol.

Evropsko javno tožilstvo bo delovalo na dveh ravneh, strateški in operativni. Prva, osrednja bo potekala na sedežu tožilstva v Luksemburgu, druga, operativna pa v posameznih članicah.

Strateško raven sestavljata evropski glavni tožilec in kolegij tožilcev, v katerem sedi po en predstavnik iz vsake države - Slovenijo tu zastopa Jaka Brezigar. Za glavno tožilko je bila septembra lani imenovana Romunka Laura Codruta Kövesi, za njena namestnika pa novembra Italijan Danilo Ceccarelli in Nemec Andres Ritter.

Operativno raven sestavljajo evropski delegirani tožilci, ki bodo v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva. Njihovo delo bodo nadzorovali tričlanski stalni senati, ki bodo spremljali in vodili preiskave ter sprejemali operativne odločitve. Sestavljali jih bodo evropski javni tožilci, ki sicer sedijo v kolegiju tožilcev.

Delegirani tožilci bodo torej delovali v lastnih državah, v vsaki članici po najmanj dva. Predstavljali bodo vez med evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi. Brez njih je učinkovita preiskava vseh sumov goljufij otežena, celo nemogoča, je prejšnji teden opozorila glavna tožilka Kövesi v odzivu na odločitev slovenske vlade, da razveljavi razpis imenovanja dveh slovenskih delegiranih tožilcev.

Formalno se je vlada prejšnji četrtek po več mesecih zavlačevanj odločila, da se razpis za imenovanje dveh evropskih delegiranih tožilcev ponovi, ker da Državnotožilski svet ni oblikoval dovolj velike liste kandidatov; po mnenju vlade bi moral predstaviti najmanj šest kandidatov.

Stroka je tovrstno pravno argumentacijo zavrnila. Odstopila je tudi pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič, ki je poudarila, da je bil postopek imenovanja kandidatov izpeljan zakonito, skladno z nacionalno zakonodajo in uredbo Sveta EU o evropskem javnem tožilstvu.

Neuradno je postopek imenovanja obeh kandidatov sicer stal, ker sta bila kandidata Matej Oštir in Tanja Frank Eler moteča za predsednika vlade Janeza Janšo in stranko SDS.

Kövesijeva je po odločitvi vlade ocenila, da gre za očitno pomanjkanje iskrenega sodelovanja slovenskih organov z evropskim javnim tožilstvom, kar resno spodkopava zaupanje v učinkovito delovanje sistemov upravljanja in nadzora evropskih sredstev v Sloveniji. Brez delegiranih tožilcev iz Slovenije se bo raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji zmanjšala, je opozorila.

Janša je po drugi strani te očitke zavrnil in dejal, da "potemtakem tega nadzora na Švedskem in Danskem sploh ni", glede na to, da ti dve državi ne sodelujeta v pobudi. Posredno je zagrozil, da bi se skupini petih članic EU, ki ne sodelujejo v evropskem javnem tožilstvu, lahko pridružila tudi Slovenija. "Vsaka država se iz njega lahko tudi umakne. Še nekaj podobnih političnih izjav pa bo 6/27," je zapisal na Twitterju.

Svojih delegiranih tožilcev tudi še ni imenovala Finska, kjer pa so težave povezane predvsem z vprašanjem, ali bi tožilci to delo opravljali polni delovni čas ali "honorarno", ob svojem siceršnjem delu, saj da za evropsko tožilstvo zagotovo ne bo veliko dela, pojasnjuje portal Politico.

Kövesijeva je nato tudi na slovenskem primeru opozorila, kako pomembno je, da so evropski delegirani tožilci povsem neodvisni in da se nihče ne more vpletati v njihovo delo.

Sicer pa primerov Slovenije in Finske ni želela povezovati. Tudi v Helsinkih so zatrdili, da si želijo čimprejšnji operativni začetek dela tožilstva. Tega pa te "kadrovske težave" ne bodo preprečile in delo se bo 1. junija začelo, so za STA poudarili v Luxemborugu.