STA novice / V občinah TNP nestrpno čakajo uredbo o črpanju sredstev za razvojne projekte (tema)

Parkovne občine so si deset let prizadevale za začetek uresničevanja 11. člena zakona o TNP iz leta 2010, da bi država za občinske investicije v parku zagotovila 80-odstotno sofinanciranje. Lani so vendarle dobile milijon evrov s tega naslova in dosegle spremembo zakona glede višine in dodeljevanje državne podpore razvojnim projektom. Tako je za te projekte namenjenih 0,2 odstotka dohodnine, pobrane v državi, kar znaša približno pet milijonov evrov letno.

Kot je za STA povedal bovški župan Valter Mlekuž, so lani, čeprav je bil na voljo le milijon evrov, imeli kar nekaj težav, da so pravočasno končali sofinancirane projekte, saj je bil čas izvedbe zelo kratek. Boji se, da bodo težave tudi letos, saj državne uredbe glede črpanja sredstev še ni, zato občine projektov še ne morejo prijaviti, čeprav imajo že dlje časa pripravljene. Tudi ko bodo projekti vendarle potrjeni, se lahko časovno zaplete pri izbiri izvajalca.

Gorjanski župan Peter Torkar je pojasnil, da so na njihovi občini, ki ji po sklenjenem županskem sporazumu od petih milijonov pripada 600.000 evrov, projekti pripravljeni. "Priprava uredbe in posledično akcijskega načrta pa na strani pristojnih sedaj traja že kar zajeten čas in upam, da ne bomo z izvedbo investicij znova padli v jesensko-zimsko obdobje, torej izven gradbene sezone," je poudaril Torkar, ki upa, da bo država sedaj vendarle pohitela.

Direktor javnega zavoda TNP Janez Rakar pričakuje, da bo vlada uredbo sprejela konec maja ali v začetku junija. Na podlagi tega bodo občine dobile navodila za pripravo projektov, ki jih bodo na javnem zavodu nato uvrstili v akcijski načrt. Rakar je prepričan, da z občinami tak načrt lahko pripravijo že v desetih dneh po sprejemu uredbe in ga nato posredujejo ministrstvu za okolje in prostor v potrditev.

Da bi postopki stekli čim hitreje in da ne bi še dodatno izgubljali dragocenega časa, so se na Občini Bohinj odločili, da bodo projekte že prej dali v akcijski načrt in jih potem, če bo uredba drugačna od njenega trenutnega predloga, po katerem se bodo ravnali, na hitro prilagodili. Kot je poudaril bohinjski župan Jože Sodja, je namreč ključno, da čim prej vedo, kateri projekti bodo sofinancirani. Od tega je odvisen tudi rebalans občinskega proračuna.

Kot je povedal Rakar, občine načeloma vedo, katere projekte bodo lahko prijavile, čakajo le še podrobna navodila iz uredbe. "Lokalne skupnosti imajo tako projekte že pripravljene in računam, da jih bomo s skupnim delom uspeli uresničiti, kajti naš skupen namen je, da se sredstva počrpajo, in ne da bi se postavljale ovire, da bi ostala neporabljena," je poudaril Rakar.

Prioriteto projektov lahko občine določijo same, zakon pa jasno opredeljuje, za kakšne projekte je sofinanciranje mogoče, je povedal Rakar. Kot je pojasnil, so lanska sredstva, ki jih je bilo sicer petkrat manj kot letos, večinoma šla v infrastrukturne investicije. Infrastruktura pa je še naprej najbolj pereče področje, zato so tudi letošnji projekti občin večinoma osredotočeni nanjo.

"Ob tem ne smemo pozabiti na nadstandardne družbene dejavnosti, denimo na področju zdravstva ali šolstva. Občine skušamo usmeriti tudi v skupne projekte, zlasti na področju trajnostne mobilnosti," je možnosti za črpanje sredstev navedel Rakar. Kot je pojasnil, gre za projekte znotraj parka, pri čemer se nekatere investicije lahko izvedejo tudi izven samega parka, a morajo nanj imeti neposreden vpliv, kot so recimo parkirišča v okviru projektov trajnostne mobilnosti.

Sodja je povedal, da imajo na Občini Bohinj, ki ima med občinami v parku največ prebivalcev in ji pripada 1,6 milijona evrov, pripravljene predvsem projekte ureditve kanalizacije, vodovoda in ceste na območju Studorja in Gorjuš. Zadovoljen je, da lahko sofinancirajo tudi projekte, ki niso strogo vezani na samo območje parka, kot je bilo prvotno zamišljeno, temveč tudi na projekte izven parka, ki pa so zanj neposredno koristni.

Prav pa se mu zdi, da je ta denar dejansko namenjen parku oziroma ljudem v njem, saj so prav oni tisti, ki morajo spoštovati omejitve in predpise zavarovanega območja. "Ta denar je neke vrste nadomestilo za tisto, za kar so prebivalci parka prikrajšani," je ocenil Sodja.

Torkar pa je prepričan, da bi moralo biti dovoljeno vlaganje teh sredstev tudi na področja, kot so osnovne šole, vrtci in ostala infrastruktura, ki ne leži znotraj samega TNP, saj je, kot je poudaril, celotna lokalna skupnost povezana s parkom. "Kar 84 odstotkov območja naše občine leži v parku in dejansko bi nam sredstva, ki jih dobimo po zakonu, prišla zelo prav tudi na obrobju," je dejal.

Da je treba razširiti možnosti koriščenja sredstev, je prepričan tudi Mlekuž. Občini Bovec, ki po površini obsega kar 30 odstotkov celotnega parka, letos pripada 1,1 milijona evrov, pri čemer bodo med drugim uredili parkirišča na vstopni točki za Triglav v dolini Zadnjica in pri velikih koritih v Lepeni.

Kot je ocenil Mlekuž, bodo v nekaj letih infrastrukturo znotraj parka povsem uredili. Zato bo treba razmišljati o tem, da bi črpanje sredstev omogočili tudi za infrastrukturo, ki ni znotraj parka, a je namenjena vsem občanom, tudi tistim, ki živijo v parku, kot so denimo športna dvorana, zdravstveni dom ali dom za starejše.