STA novice / Po več letih pozivov k spremembi pravne definicije posilstva na pragu uzakonitve modela soglasja (ozadje)

Slovenska kazenska zakonodaja vsebuje model prisile, ki predvideva, da je storilec uporabil silo in se je žrtev upirala. V nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, že leta opozarjajo, da se žrtve v mnogih primerih niso zmožne upreti, na primer iz strahu ali ker od šoka "zamrznejo", ohromijo, zato ta zastareli model pogosto ne "pokrije" vseh situacij. Že dolgo so glasna tudi opozorila, da je v državi potrebna sprememba družbene miselnosti na področju spolnih zlorab in večja podpora žrtvam. Te so pogosto osamljene in molčijo, ker se bojijo odziva okolice ter dolgih in mučnih postopkov na policiji in sodišču, kjer da žrtve niso dovolj zaščitene in jih še dodatno zaznamujejo.

Pozivi k spremembi zakonodaje in tudi pogovori, v kateri smeri naj bi ta šla, so se vrstili že dlje časa. Na ministrstvu za pravosodje so zadnji dve leti usklajevali predlog, ki bi šel v smeri uveljavitve modela veta oz. ne je ne, kar je bil tudi predlog pravne stroke. Pozornost družbe pa sta močno vzbudila izbruh afere domnevnega nadlegovanja študentk na AGRFT in gibanje Jaz tudi.

Po sledi tega je Inštitut 8. marec februarja začel kampanjo za zbiranje podpisov volivcev v podporo predlogu redefinicije kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na način, da bi uveljavili t. i. model afirmativnega soglasja oz. ja je ja. Predlog nevladnikov o uzakonitvi afirmativnega soglasja so nato posvojili v opoziciji in ga marca vložili v parlamentarno proceduro. Istočasno je podoben predlog vložila tudi vlada, a ker je bil ta formalno pomanjkljiv, je parlamentarna procedura stekla za predlog nevladnih organizacij.

V drugi obravnavi na matičnem odboru za pravosodje so predlog preko dopolnil, ki jih je vložila vlada, uskladili tudi s pripombami zakonodajno-pravne službe DZ. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič je na odboru pojasnila, da se vlada strinja, da je model prisile v zvezi s kaznivima dejanjema posilstva in spolnega nasilja zastarel ter ga je treba nadomestiti. Uzakonitev modela soglasja je Kozlovičeva ocenila kot izjemen premik tako za žrtve teh kaznivih dejanj kot tudi za širše ozaveščanje družbe.

Predstavnika sodstva ter odvetništva sta sicer izrazila pomisleke na račun modela soglasja oz. menila, da Slovenija spremembe zakonodaje na tem področju ne potrebuje. Predstavnik odvetniške zbornice Mitja Jelenič Novak je ocenil, da bo taka sprememba prinesla bolj represivno in nevarno spolno kazensko pravo. Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok pa je povedala, da se vrhovno sodišče zavzema za odziv na nove oblike kaznivih dejanj skozi sodno prakso in ne za spremembo zakonodaje.

Vrhovno državno tožilstvo pa se z modelom soglasja strinja, čeprav so bili bolj naklonjeni modelu ne je ne, pri katerem je dokazovanje lažje in ga zagovarja tudi pravna stroka, je povedala vrhovna državna tožilka Mirjam Kline. Kritična je bila do vladnega dopolnila, s katerim so znižali predlagane zaporne kazni za kaznivi dejanji posilstva in spolnega nasilja, in sicer s sedanjih enega do osem let na šest mesecev do pet let zapora.

Klinetova je opozorila, da "poseg v spolno nedotakljivost proti volji oškodovanca ali brez njegovega soglasja predstavlja tako hudo ravnanje, da je predlagana najnižja kazen šestih mesecev zapora neustrezna". Vlada je svojo rešitev sicer utemeljila s tem, da ne more biti predvidena kazen za osnovno obliko kaznivega dejanja enaka predvideni kazni za hujšo obliko tega kaznivega dejanja.

Dopolnjen predlog novele kazenskega zakonika zdaj predvideva kazen od šestih mesecev do petih let zapora za kaznivo dejanje posilstva. Če je to storjeno z uporabo sile ali grožnje, je predvidena kazen od enega do 10 let zapora, če posilstvo stori več oseb, pa od treh do 15 let zaporne kazni. Za kaznivo dejanje spolnega nasilja je po predlogu predvidena zaporna kazen do petih let, za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe pa ohranjajo kazen od enega do osmih let zapora.

V predlogu je zdaj zapisano, da je spolni akt soglasen, če so vsi udeleženci podali "navzven zaznavno" soglasje bodisi z besedami ali s svojimi dejanji. Vlada je v svojih dopolnilih poudarila, da "ravnanja, ko oškodovanec oz. oškodovanka zamrzne oziroma zaradi različnih vzrokov ni sposobna podati svoje navzven zaznavne privolitve, hkrati pa ravnanja storilca oz. storilke ne zavrne oziroma se mu ne upira, ni mogoče šteti za navzven zaznavno privolitev". Prav tako pri tem ne sme biti prisotne prisile, grožnje ali kakršnih koli drugih pritiskov.

Majska redna seja DZ se bo z vprašanji poslank in poslancev začela v ponedeljek.