STA novice / Odbora zavrnila predloge glede dodatne pomoči turističnim prevoznikom

Bandelli je v imenu predlagateljev opozoril na trenutne težave občasnih avtobusnih prevoznikov oziroma ponudnikov turističnih prevozov. Gre za sektor, ki je pred pojavom epidemije covida-19 ustvarjal izključno dodano vrednost in nikoli ni potreboval državne pomoči, danes pa so prevozna podjetja finančno povsem izčrpana in podhranjena, je dejal.

Direktor podjetja DKMK prevozi Darko Kovačič je opozoril, da njegovih osem avtobusov stoji že 15 mesecev. Na račun obresti in zavarovanj ima mesečno okoli 5000 evrov stroškov. Da je preživel, je podjetje prestrukturiral in kupil tovornjake, kar pa je povzročilo še dodatne stroške.

Na velike izgube je opozoril tudi Marko Košir iz podjetja Sintrako. Ni namreč niti turistov, niti šolskih ekskurzij. Žarek upanja jim sicer predstavljata odpiranje meja znotraj EU in uvedba cepilnih listov, a so vseeno previdni pri pričakovanjih. Letos bodo morda ustvarili okoli 15 odstotkov prometa v primerjavi z letom 2019, je povedal.

Ponudniki občasnih avtobusnih prevozov so v času prvega zaprtja države sicer lahko uveljavljali nadomestila plač za zaposlene na čakanju, a kot je opozoril Bandelli, še niso bili upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih kljub vsemu imeli. To jim je kasneje omogočil peti protikoronski zakon, s katerim jim je pripadlo dnevno nadomestilo stroškov v višini 33,30 evra na avtobus. Izvajalci turističnih prevozov so pristali na to številko, toda v poslanski skupini SAB zahtevajo pojasnila, kako je vlada prišla do tega zneska.

Ponudniki mestnih prevozov so namreč upravičeni do dnevnega nadomestila stroškov v višini 79,30 evra na avtobus. Glede na to, da morajo turistični avtobusi izpolnjevati precej višje zahteve, kar se tiče ekoloških in ostalih standardov, kot pa mestni avtobusi, v SAB ne razumejo, od kje takšne razlike v višini pomoči, je dejal Bandelli.

Na ministrstvu za infrastrukturo se po besedah državnega sekretarja Blaža Košoroka zavedajo, da avtobusni prevozniki predstavljajo pomemben del trajnostne mobilnosti in so eden izmed nevidnih stebrov slovenskega turizma. Za izračun nadomestil je bila za obe vrsti prevoznikov uporabljena enaka metodologija, je dejal in dodal, da je ta izhajala iz povprečne nakupne cene vozila, ob 20-letni amortizacijski dobi in predpostavki, da avtobusi povprečno obratujejo 20 dni na mesec.

Kar pa se tiče kritik na račun obdobja trajanja nadomestila, je Košorok dejal, da so medkrajevni in mestni prevozi opredeljeni kot obvezna gospodarska javna služba. Imajo poseben družbeni pomen, saj zagotavljajo minimalen standard dostopnosti za vse prebivalce.

Predstavil je tudi ukrep finančnega inženiringa SID banke za namene financiranja naložb in tekočega poslovanja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov v višini 35 milijonov evrov. Prevoznikom bo omogočil pridobitev dolgoročnih posojil z variabilno obrestno mero v višini od 100.000 evrov do največ 800.000 evrov. Ukrep je v fazi realizacije in Košorok pričakuje, da bo vlada o njem odločala v prihodnjih dneh.

Predsednik sekcije za promet pri OZS Peter Pišek je ukrep pozdravil in upa, da bo tudi sprejet. Tako kot predsednik odbora avtobusnih prevoznikov pri OZS Peter Mirt je pohvalil konstruktiven dialog med infrastrukturnim ministrstvom ter OZS in Gospodarsko zbornico Slovenije.

V poslanski skupini SAB so želeli, naj odbor podpre tri, po Bandellijevih besedah blage sklepe. Med drugim so želeli ministra Jerneja Vrtovca pozvati k pospešenemu iskanju rešitve omenjene problematike, vlado pa k odpravi časovne komponente glede upravičenosti do nadomestila stroškov, ki se jim zdi diskriminatorna. Toda nobeden od obeh odborov predlaganih sklepov ni podprl.