STA novice / Odbor podprl predlog za tretjega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje

Poslanci iz vrst SDS, SMC in NSi so v podporo predlogu za dodatnega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje opozarjali, da je epidemija covida-19 prinesla še dodatne izzive. Med rešitvami, na katere se čaka že vrsto let, pa je Mojca Žnidarič (SMC) izpostavila tudi zakon o dolgotrajni oskrbi.

Kot dodaten argument za državnega sekretarja je Robert Polnar (DeSUS) navedel tudi povečanje v proračunu ministrstva za zdravje v letih 2020, 2021 in 2022 v primerjavi z realizacijo v letu 2019 za "več sto milijonov evrov", s čimer bo treba upravljati. Da so razmere v zdravstvu težke in je tudi epidemija odprla številna vprašanja, se je prav tako strinjal Andrej Rajh (SAB) in napovedal, da zato v SAB predlogu ne bodo nasprotovali.

V LMŠ so zaradi nerešenega vprašanja razdelitve mest v delovnih telesih sejo obstruirali. Bojana Muršič (SD), ki je napovedala, da predloga ne bo podprla, pa bi pričakovala, da bi takšen predlog prišel ob začetku mandata. Kot je dejala, lahko razume, da je epidemija covida-19 razkrila nekatere šibkosti zdravstvenega sistema, nikakor pa se ne strinja, da bi ravno epidemija opozorila na nujno potrebne reforme. V opozicijskih SD in Levici, kjer predloga prav tako ne podpirajo, so ob tem sedanjo koalicijo spomnili tudi na nekatere izjave njenih predstavnikov, takrat opozicijskih poslancev, izpred nekaj let, ko se je dvigovalo število državnih sekretarjev na ministrstvu za finance.

Predlog novele predvideva tudi, da se bo interni informacijski sistem ministrstva za notranje zadeve izločili iz centralizacije informatike v državni upravi, kot to na primer že velja za policijo ter področje obrambe. Boštjan Koražija (Levica) je izrazil bojazen, da bi se s tem zmanjšal nadzor nad tem kaj, kdo in zakaj pregleduje podatke v teh bazah. Dušan Verbič (SMC) pa je nasprotno poudaril, da gre za smiselno odločitev in da gredo rešitve v smeri večje informacijske varnosti.

Odbor se je danes opredelil tudi do zahteve za oceno ustavnosti 13. člena zakona o financiranju občin, ki določa formulo za izračun primerne porabe občin. Zahtevo je vložila občina Trbovlje, ki zdajšnji ureditvi očita, da ne upošteva potreb občin, kjer je problematika brezposelnosti in socialno šibkejšega prebivalstva še posebej izražena. Meni, da gre za kršitev načel socialne države in enakosti pred zakonom.

Odbor je danes podprl mnenje, ki ga je pripravila parlamentarna zakonodajno-pravna služba, s katerim predlaga, da se zahteva za oceno ustavnosti zavrne kot neutemeljena. Služba med drugim ugotavlja, da zahteva izhaja iz predpostavke, da bi bilo treba prav v 13. členu upoštevati položaj socialno šibkejših občin, pri čemer se spregleda celovitost sistema financiranja občin in medsebojno povezanost določb zakona o financiranju občin, ki urejajo financiranje in upoštevajo tudi slabšo gospodarsko razvitost v smislu 142. člena ustave.

Kot izhaja iz mnenja, sistem financiranja občin slabše gospodarsko razvite občine, ki kot nadpomenka vključujejo tudi iz katerega koli razloga finančno šibkejše lokalne skupnosti, ustavnoskladno varuje.