STA novice / Varuh: Pri sprejemanju novele zakona o vodah razvrednotena pravica javnosti do sodelovanja

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je pri obravnavi pobude posameznika v zvezi s postopkom priprave novele zakona o vodah - očitki so se v pretežni meri nanašali na prekratek rok za javno obravnavo predloga, na njegovo naknadno bistveno spreminjanje izven okvirjev javne obravnave, na obravnavo predloga po skrajšanem postopku, pa tudi na vsebinsko spornost predlaganih rešitev - ugotovil kršitev ustave in neskladnost ravnanja ministrstva za okolje in prostor z Aarhuško konvencijo in zakonom o varstvu okolja, je danes sporočil varuh.

Varuh je ministrstvu predlagal, da v nadaljnjih postopkih normativnih sprememb z vidika zagotavljanja skladnosti njegovega ravnanja s pravico javnosti do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, s temeljnim namenom in ciljem Aarhuške konvencije ter tudi s temeljnimi načeli varstva okolja v prihodnje dosledno zagotovi celostno pripravo predlogov predpisov.

Svetina je ministrstvu, ki ga vodi Andrej Vizjak, še predlagal, da v javno obravnavo posreduje izključno medresorsko usklajene predloge predpisov. Predlagal pa je tudi, da se v okviru potekajoče javne obravnave celostno, strokovno argumentirano in podkrepljeno opredeljuje do podanih pripomb in mnenj ter da nenazadnje zagotovi dovolj dolgo javno obravnavo posameznega predpisa, najkrajši rok pa še posebno z vidika specifike normativne ureditve varstva okolja uporabi zgolj in samo izjemoma.

"Iz naknadno prejetih obširnih pojasnil ministrstva za okolje in prostor je razbrati, da to mnenja ter predloga varuha ni sprejelo," je v današnjem sporočilu za javnost zapisal varuh. Pojasnil je, da je ministrstvo v pojasnilih pretežno ponovilo že podana pojasnila, se sklicevalo na pozneje vložena dopolnila k zakonskemu predlogu v zakonodajnem postopku ter na naknadno podana pojasnila glede svojih stališč na odborih ter v okviru medijskih soočanj.

Po varuhovem stališču imajo naknadne dopolnitve predlogov predpisov v demokratični parlamentarni demokraciji z vidika zagotavljanja višje stopnje njihove legitimnosti in širše družbene sprejemljivosti vsekakor svoje nesporno mesto. Vendar potencialna možnost, da se v naknadnem postopku v DZ predlog predpisa v bistvenem spreminja, ne odrešuje predlagatelja tega predpisa, da že v samem začetku pripravi celosten, strokovno usklajen in dobro pretehtan osnutek predpisa, ki bi tako še pred vložitvijo v zakonodajni postopek užival širšo podporo.

"Celostno predhodno medresorsko usklajen predpis, ki bi bil kot takšen dan v javno obravnavo z zadostnim rokom trajanja in tudi pod pogoji njene učinkovite izpeljave ter smiselnega upoštevanja pripomb, bi v veliki meri ne zgolj zmanjšal možnost (ter tudi potrebo) po naknadnih dopolnitvah, ampak bi hkrati zagotovil boljšo kakovost, višjo družbeno sprejemljivost, večjo legitimnost in nenazadnje večjo (ustavno) trdnost predpisa," je prepričan varuh.

Varuh je še poudaril, da se je še posebno na področju določanja regulative varstva okolja in prostora, katere bistven sestavni del je tudi normativna ureditev varstva voda, treba vselej izogibati rokohitrskemu sprejemanju odločitev. "Nobena korist, potencialno izhajajoča iz (pre)hitrega sprejemanja odločitev, namreč ne more odtehtati potencialne dolgoročne škode na okolju in zdravju, nastale zaradi pomanjkljive, strokovno neusklajene, nedomišljene in tudi potencialno protiustavne ureditve," je navedel.

DZ je novelo zakona o vodah sprejel konec marca, trenutno pa poteka zbiranje podpisov volivcev za referendum o njej.