STA novice / Skupina strokovnjakov kot najbolj primerno rešitev glede izbrisov v bankah vidi povrnitveno shemo (dopolnjeno)

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je novinarjem danes pojasnil, da so se v Banki Slovenije iskanja možnih rešitev aktivneje lotili, ker sedem let in pol po obsežni sanaciji bank vsi tisti, ki so jih takratni postopki prizadeli, še nimajo zagotovljenega ustreznega pravnega varstva.

Obenem na Evropskem sodišču za človekove pravice poteka postopek proti Sloveniji zaradi nerazumno dolgega roka zagotavljanja primernega sodnega varstva za razlaščene imetnike vrednostnih papirjev v takratnih postopkih. Odločitev je po Vasletovih besedah pričakovati v kratkem, Sloveniji pa poleg škode za njen ugled grozijo tudi finančne posledice v višini več sto milijonov evrov.

Tretji razlog za ukrepanje je ta, da postopki, čeprav nobeden od trenutnih članov sveta Banke Slovenije ni bil vanje vpleten, bremenijo tekoče delovanje centralne banke in jih zato želijo čim prej umakniti z mize.

Vasle ob tem ugotavlja tudi, da kljub storjenim korakom razlaščenci še vedno niso nič bistveno bližje učinkovitemu pravnemu varstvu, ne prek postopkov Nacionalnega preiskovalnega urada, ne prek zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, katerega izvajanje je zadržano zaradi presoje na ustavnem sodišču - to pa se je za mnenje obrnilo na Sodišče EU, ne prek nedavno objavljenih izsledkov revizije računskega sodišča.

Zato so v iskanju rešitev poiskali skupino neodvisnih in usposobljenih strokovnjakov doma in v tujini, ki se bo lahko s tem neobremenjeno ukvarjala. S to nalogo so se spopadli redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU, specializiran za bančno pravo EU, Miro Prek, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.

Kot je povedal Vasle, so dali skupini popolnoma proste roke, omejitev je bila le ta, da morajo biti vse rešitve s skladne s slovenskim pravnim redom in z mednarodnimi obveznostmi Slovenije, obenem pa morajo biti izvedljive in nesporne za kar največje število vpletenih.

Predloge je novinarjem danes predstavil Prek. Njihova naloga je bila, kot je pojasnil, oceniti, katere sedanje rešitve niso optimalne in jih je treba spremeniti oz. dopolniti, zato da bodo sodni postopki, ko se bodo po odločitvi ustavnega sodišča začeli, potekali s čim manj motnjami. Odločitve ustavnega sodišča sicer niti v najboljšem primeru po njegovem mnenju ni mogoče pričakovati letos.

Ukvarjali so se predvsem z vprašanjem odškodninske odgovornosti Banke Slovenije, kjer so ugotovili, da ustavno sodišče z odločitvijo iz 2016 in omenjeni zakon glede izbrisov v bankah opredeljujeta njeno objektivno odškodninsko odgovornost, pri čemer se bo to lahko ob prihodnjih odločitvah najvišjih sodnih ustanov spremenilo, s problematiko za Banko Slovenije in Evropsko centralno banko nesprejemljivega kršenja prepovedi monetarnega financiranja ter z zaupnostjo dokumentov in informacij.

Proučili so več opcij glede tega, kako preprečiti monetarno financiranje, pa tudi različne možnosti, da bi se izognili množičnosti tožb in preobremenitvi okrožnega sodišča v Mariboru, ki bo po zakonu edino pristojno za njihovo reševanje. Tako so npr. pretehtali predloge glede vzpostavitve pravega enotnega sosporništva oz. nastopanja več oseb skupaj v civilnem sporu in se posvetili vprašanjem vzorčnih postopkov in kolektivnih tožb.

Ugotovili so, da nobena od rešitev obstoječega zakona sama po sebi brez nekaterih zakonskih sprememb ne bo zagotovila učinkovitega pravnega varstva in da bodo po obstoječem zakonu potrebni množični, dolgotrajni in zapleteni sodni postopki. Nekatere možne rešitve, ki so jih proučili, bi bile tudi ustavno sporne.

Kot rešitev, ki odgovarja na največ odprtih vprašanj glede uveljavljanja zahtevkov razlaščencev, v skupini po Prekovih besedah vidijo vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer izhajajo iz koncepta pravičnih nadomestil in izhodišča, da bi finančno breme teh nadomestil za preprečitev monetarnega financiranja od Banke Slovenije prevzela država. Obenem pa bi za delovanje takšne sheme treba bilo spremeniti tudi zakon glede izbrisov ali spisati nov zakon, saj obstoječi ne omogoča zunajsodnega reševanja teh sporov. Imenovati bi bilo treba tudi poseben organ za tak način reševanja sporov.

Iz povrnitvene sheme bi se poravnavali vsi pravnomočno prisojeni zneski vseh nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti, pa tudi tisti zneski, za katere bi pristojni organi v predpisanih postopkih ugotovili, da pripadajo nekdanjim imetnikom.

V vseh primerih že delujočih povrnitvenih shem v Sloveniji in tujini gre za objektivno odškodninsko odgovornost za nekatere posledice izdanih aktov države. V vseh primerih zakon določa, da se odškodnine izplačajo v breme države iz proračuna, bodisi iz posebnega sklada v imenu in za račun države bodisi iz postavke v finančnem načrtu za to določenega organa.

Ena od možnih rešitev za vire financiranja za delovanje sheme bi bila po mnenju strokovne skupine ta, da bi jih zagotovile Družba za upravljanje terjatev bank, država in Banka Slovenije v skladu s pravili, ki da so bila v različnih postopkih že tik pred uskladitvijo. Več rešitev vidijo v skupini tudi glede možnosti ustanovitve novega organa za izvajanje sheme.

Prek pri tem opozarja, da je sodna pot edina, ki je za razlaščence zagotovljena in urejena. Država bi lahko sicer že pred odločitvijo ustavnega sodišča sprejela potrebne zakonske spremembe, a se Prek sprašuje, če je to smiselno. Treba je namreč v vsakem primeru počakati na odločitev ustavnega sodišča.

Lahko pa se do takrat pripravi zakonske spremembe in izvede druge pripravljalne ukrepe, da bodo postopki pravnega varstva, ko bodo enkrat stekli, potekali čim bolj hitro in tekoče. V vsakem primeru pa bo do prvih sodnih odločitev minilo še nekaj let.

Vasle je napovedal, da so s predlogi že seznanili poslanske skupine, zdaj bodo podrobneje tudi ministrstvo za finance in nato drugim deležnikom. Pri tem se tako on kot Prek zavedata, da bo šlo za politično odločitev in tehtanje ter da je trenutni politični kontekst za večje zakonske spremembe zelo zahteven. Je pa obenem guverner napovedal, da bo Banka Slovenija, če bo na sodišču ugotovljeno, da je bila pri ukrepih za sanacijo bank malomarna, to ugotovljeno škodo poravnala.