STA novice / Odbor DZ za delo polemično o noveli za prevozne platforme

Predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu se predstavlja enostransko iz vidika digitalizacije, deregulacije in liberalizacije ponujanja prevozov prek spletnih in mobilnih aplikacij, močno pa se zanemarjajo škodljive posledice na pravice delavcev in prekarizacijo delovne sile v Sloveniji, je v imenu predlagateljev seje dejal Soniboj Knežak (SD).

Zakon bo imel za posledico prekarizacijo in bo posegal v socialno varnost ponudnikov taksi storitev, je opozoril Knežak in dodal, da so za potrošnike cene sprva nižje, ko pa takšna platforma konkurenco izrine s trga, zviša cene, pri čemer pa pobere višje marže, vozniki pa ne dobijo višjega plačila.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je dejala, da predlog novele v ničemer ne posega v zakon o delovnih razmerjih. Delo prek spletnih platform, ki v Sloveniji ni posebej regulirano, se bo moralo opravljati na veljavni pravni podlagi, je povedala.

Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je poudaril, da se predlog v ničemer ne dotika delovnopravnih razmerij in davčne zakonodaje ter da bodo morali imeti vozniki ustrezno licenco in delovno razmerje. Cilj zakona je več mobilnosti, mogoče bo naročanje prevoza prek aplikacije ob vnaprej znani ceni, avtomobilu, vozniku in relaciji, je dejal in menil, da bi lahko mobilnost tako olajšali predvsem na podeželju ali mobilnost starejših.

Miha Kordiš (Levica) je menil, da gre za "tipično lobistično zakonodajo", pisano po meri Uberja. Uber je po Kordiševih besedah ministra "prek njegovega prijatelja 'najel', da je zanj napisal specializiran zakon". Uber bi že sedaj lahko prišel v Slovenijo, ampak po obstoječi zakonodaji ne bi mogel ustvarjati visokih presežkov in izvajati socialnega dampinga, je menil Kordiš in dodal, da se skuša sedanje kršitve delavskih pravic, do katerih prihaja trenutno pri taksi prevozih, legalizirati.

Kordiš je opozoril, da je predvideno znižanje standardov za pridobitev licence, in sicer je predvideno črtanje pogoja o 3000 evrih na računu za prvo vozilo in 1500 evrih za vsako naslednje ter pogoja o strokovno usposobljeni osebi v podjetju za izvajanje in upravljanje taksi prevozov.

Edvard Paulič (LMŠ) je dejal, da ne nasprotujejo ureditvi sodelovalnega gospodarstva, ampak bi morali to storiti celostno - s prilagoditvijo delovne in davčne zakonodaje, nato pa šele področnih zakonov. Tudi on je opozoril na rahljanje pogojev za licenco in na pričakovan izrazito podrejen položaj voznikov.

Od članov odbora iz vrst koalicije je razpravljala le Tadeja Šuštar (NSi), ki je predstavila svojo izkušnjo z delom taksistke v Ljubljani - razmere so bile katastrofalne, je poudarila, delo je trajalo 12 ur, izven tega časa so morali še očistiti vozilo, regres so jim izplačevali kot del plače nad minimalno plačo, določena postajališča - pred železniško postajo, DZ, UKC ... - so bila rezervirana za "taksi mafijo". Zato predlog novele podpira, ker da prinaša pregleden in predvidljiv sistem, ki da bo tudi aktualne taksiste prisilil, da izboljšajo svoje storitve.

Gorazd Kovačič z ljubljanske Filozofske fakultete je po predstavitvi raziskave o položaju samozaposlenih dejal, da številni taksisti že sedaj opravljajo prekarno delo in da inšpekcija za delo nadzora ne uspe izvajati. Delo prek aplikacije, kot je Uber, bo še povečala negotovost teh voznikov glede dohodka in tarife, je med drugim opozoril.

Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je kot ključno vprašanje izpostavil, ali bo imela platforma status delodajalca, in spomnil na nedavno odločitev britanskega sodišča, da morajo biti Uberjevim voznikom zagotovljene pravice iz delovne zakonodaje. Opozoril je tudi na dokument Za dostojno delo in izpostavil, da poslovni model, kot ga predvideva platoforma, ne omogoča dostojnega dela.

Generalna sekretarka Sindikata delavcev prometa iz zvez Slovenije Saška Kiara Kumer je dejala, da gre za multinacionalke, ki se povsod z vsemi sredstvi upirajo, da bi delavce zaposlovala, ter da nas takšna podjetja ne bodo pripeljala v družbo napredka. Poudarila je, da bi bil potreben ustrezen pravni okvir za zaščito delovnih razmerij.

Predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc je menila, da je trditev, da odpiranje vrat tovrstnim platformam ne bo vplivalo na trg dela, ali sprenevedanje ali ignoriranje realnega stanja. Če bi ministrstvo za delo res želelo zmanjšati prekarizacijo, in ne še bolj segmentirati trga dela, bi moralo nasprotovati takšnemu zakonu, je poudarila.