STA novice / Svet pokojninskega zavoda ni za uvedbo socialne kapice

Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) Marijan Papež je v uvodu k obravnavi predloga za uvedbo t. i. socialne kapice izrazil nasprotovanje vladnemu predlogu, po katerem bi socialno kapico uvedli za plače nad 6000 evrov bruto.

Ne strinja se s siromašenjem pokojninske blagajne, saj bi po predlogu prišlo v pokojninsko blagajno zaradi manj vplačanih prispevkov letno od 70 do 100 milijonov evrov manj. Poleg tega bi morala razprava o morebitni uvedbi socialne kapice potekati v okviru sprememb pokojninskega sistema, je menil.

Predstavniki sindikatov in upokojencev v svetu so se strinjali z njim. Vlada ni pokazala nobene volje za usklajevanje predloga zakona s socialnimi partnerji, je dejal Aljoša Čeč iz vrst sindikatov. Predlagana rešitev pomeni konec solidarnosti v sistemu, saj ne bo več tistih, ki bodo to solidarnost pokrivali, je poudaril. "Zašli smo v zelo nevarne vode," je ocenil. Nekateri si po njegovem mnenju namreč s tem predlogom prizadevajo za šibitev prvega stebra v pokojninskem sistemu.

Podobno je menila predstavnica upokojencev Frančiška Ćetković. Tak predlog po njeni oceni vzbuja negotovost med upokojenci, ki jih je strah, ali bodo pokojnine sploh še imeli. Treba je videti družbo in ljudi v njej v celoti, je pozvala. "Vreči iz sistema vse elemente solidarnosti pomeni polom za socialno državo," je posvarila.

Že več let potekajo razprave o ustreznosti razmerja med najnižjo in najvišjo pokojnino, pri čemer je treba iskati sistemske rešitve, pa je dejala predstavnica delodajalcev Tatjana Čerin. Delodajalci so po njenih besedah zagovorniki uvedbe socialne kapice in vladni predlog zato podpirajo.

Po besedah predstavnika vlade Igorja Klinarja zavarovanci vplačujejo v pokojninski sistem več, kot dobijo. Zpiz bi moral v svojih poročilih bolj natančno opredeliti, koliko od vplačanih prispevkov gre za izplačilo pokojnin in koliko v druge namene, je menil. Strinjal pa se je, da bo treba pogledati, kako se bo izpad prihodkov v pokojninski blagajni po zakonskem predlogu nadomestil.

Člani sveta so se seznanili tudi s poročilom Finančne uprave (Furs) o pobiranju prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje v lanskem letu. Iz njega izhaja, da se davčni dolg zaradi neplačanih prispevkov za pokojninsko blagajno še naprej zmanjšuje in je konec lanskega leta znašal dobrih 186 milijonov evrov ali 9,1 manj kot leto prej.

Aktivni dolg, pri katerem lahko davčni organ zoper dolžnike izvaja vse oblike izterjave po davčni zakonodaji, se je ob koncu lanskega leta znižal za 17,9 odstotka glede na konec leta 2019. Pogojno izterljivi dolg, pri katerem je poplačilo v največji meri odvisno od dinamike in zaključka sodnih postopkov, pa je zrasel za 0,4 odstotka.

V skladu z omenjenim ugotovitvenim sklepom o zvišanju nekaterih prejemkov bo najnižja pokojnina od 1. maja znašala malenkost nad 279 evrov, zagotovljena pokojnina 620 evrov, najnižji znesek invalidske pokojnine pa malenkost nad 388 evrov.