STA novice / V medresorskem usklajevanju uredba s predlogom 30-odstotnega deleža lesa v javnih objektih

Izzivov na področju lesne industrije je veliko, sploh ob zavedanju bogastva lesne mase v Sloveniji. Letni prirastek lesa v Sloveniji znaša okoli devet milijonov kubičnih metrov, letni posek dosega do okoli šest milijonov kubičnih metrov, od tega je domače predelave za okoli 1,8 milijona kubičnih metrov, izvoz skupaj s sekanci in lesnimi ostanki pa znaša okoli tri milijone kubičnih metrov, kažejo podatki gospodarskega ministrstva, kjer deluje tudi direktorata za lesarstvo.

Med cilji države je, da bi se slovenski les več uporabljal za izdelke z visoko dodano vrednostjo, in ne zgolj za kurjavo. Les je pomemben za razvoj slovenskega gospodarstva in delovnih mest, potrebno je spodbujati uporabo lesa za gradnjo lesenih objektov, je med drugim dejal generalni direktor direktorata za lesarstvo Danilo Anton Ranc.

"Z veseljem vam sporočam, da je ravno sedaj v medresorskem usklajevanju dolgo pričakovana uredba, ki bo določala, da bo 30 odstotkov javnih objektov iz lesa in da bomo tudi pristopili h gradnji lesenih protihrupnih ograj," je napovedal Ranc.

Država je lesno industrijo umestila v nastajajočo novo Slovensko industrijsko strategijo 2021-2030, kjer je tej industriji namenjeno pomembno mesto znotraj načrtovanega zelenega razvoja. "Naš cilj je povečanje predelave lesa na tri milijone kubičnih metrov letno, povečanje prodajne realizacije na 2,5 milijarde evrov in doseganje 30-odstotnega deleža lesa v vseh novih javnih stavbah," pa je v spletnem nagovoru udeležencem dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Pri tem je po njegovih besedah ključna vzpostavitev lesno-predelovalnih obratov v skupni vrednosti 140 milijonov evrov, ki jih je vlada umestila na seznam strateških naložb.

Pomen lesne industrije je poudaril tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh, ki je med drugim dejal, da je v okviru OZS organizirana sekcija lesnih strok, ki je ena močnejših v zbornici in združuje prek 2000 članov, medtem ko je v Sloveniji srednje velikih in velikih družb v lesni predelavi malo. "Že to dejstvo kaže, da nismo vzpostavili pogojev, da bi iz množice malih podjetij zrasla srednja in velika podjetja," je dejal Meh.

Ob tem je opomnil, da imajo člani zbornice ob obilju lesne mase v Sloveniji težave pri nabavi surovine, in izrazil razočaranje, ker kljub ustanovitvi družbe Slovenski državni gozdovi, ki gospodari z državnimi gozdovi, do danes še ni bila ustrezno zagnana gozdno-lesna veriga in niso bili ustanovljeni regijski centri za zbiranje in predelavo lesa. "Tudi naši člani ugotavljajo, da se pogoji za nakup lesa niso izboljšali," je dodal.

Direktor javne agencije Spirit Slovenija Tomaž Kostanjevec je dejal, da imajo številna mala lesarska podjetja v Sloveniji velik razvojni potencial in da ima Slovenija s svojim lesnim bogastvom neizmerne možnosti za izhod iz gospodarske in okoljske krize.

Vodja službe za razvojna sredstva na gospodarskem ministrstvu Sibil Klančar pa je v predstavitvi aktualnih in načrtovanih razpisih povedala, da bo po projekcijah v obdobju do leta 2026 gospodarstvu na voljo okoli 1,3 milijarde evrov spodbud iz različnih virov. Pozvala je podjetja in obrtnike s področja lesne industrije, da se na to pripravljajo, da razmišljajo razvojno, inovativno in v smeri digitalizacije ter da naj ne iščejo samo razpisov, ki imajo v naslovu les, ampak tudi druge, kjer bodo prav tako lahko kandidirali za pridobitev spodbud.