STA novice / Resolucija o podnebni strategiji za podnebno nevtralnost do 2050

Slovenija bo leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri, hkrati pa ohranjala visoko stopnjo konkurenčnosti nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, navaja predlog resolucije, objavljen med gradivi v vladni obravnavi. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti in lokalno pridelani zdravi hrani.

Prilagojena in odporna bo tudi na vplive podnebnih sprememb. Slovenija bo družba, v kateri bosta kakovost in varnost življenja visoki, izkoriščala pa bo priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja, nadaljuje vizija.

Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upošteval bo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, saj bo tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja, v viziji še navaja dokument.

Ker je podnebna strategija zaveza in naloga vseh ministrstev, celotne vlade in države kot celote, bo v primeru sprejetja nujno v vseh pristojnih sektorjih takojšnje izvajanje že sprejetih politik in ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, njihova nadgradnja ter prenehanje izvajanja in sprejemanja politik in ukrepov, ki so v nasprotju z zmanjševanjem emisij, so poudarili avtorji predloga.

Sicer več kot 100 strani obsegajoč predlog resolucije predvideva, da bo Slovenija izpuste toplogrednih plinov do leta 2050 glede na leto 2005 zmanjšala za od 80 do 90 odstotkov, hkrati pa pospešila izvajanje politik prilagajanja na podnebne spremembe in zagotavljanje podnebne varnosti prebivalcev. V prometu in energetiki naj bi se izpusti zmanjšali za od 90 do 99 odstotkov, v kmetijstvu pa denimo za od pet do 22 odstotkov. Za industrijo strategija predvideva znižanje izpustov za od 80 do 87 odstotkov, pri ravnanju z odpadki za 75 do 83 odstotkov in pri široki rabi za od 87 do 96 odstotkov.

Podnebna strategija je sicer strateški dokument in ne vsebuje konkretnih ukrepov. Akcijski načrt za izvajanje podnebne strategije do leta 2030 je Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

Med nekaterimi poudarki resolucije je sicer najmanj 60-odstotni delež obnovljivih virov energije do leta 2050. "Slovenija bo nadalje spodbujala vire, ki jih že izkorišča tradicionalno, vzpostavljala pa bo tudi pogoje za izkoriščanje širokega nabora obnovljivih virov energije (sončno, vodno, geotermalno, vetrno energijo in energijo lesne biomase idr.)," med drugim navaja dokument.

Za zmanjšanje potreb po energiji bodo prednostna področja ukrepanja energetska učinkovitost, krožno gospodarstvo in druge trajnostne prakse. Cilj je zagotoviti, da raba končne energije v letu 2050 ne bo višja od 40 teravatnih ur.

Na področju prometa pa resolucija med drugim predvideva učinkovit javni potniški promet s sodobnimi prevoznimi sredstvi ter moderno železniško omrežje, ki bo omogočalo urejen, pogost in hiter železniški promet med mestnimi središči. Na mestnih območjih bosta prevladujoči obliki mobilnosti kolesarjenje in pešačenje. Tovorni promet bo v večji meri potekal po železnici, prevozna sredstva pa bo v večini poganjala elektrika, dopolnjevali jo bodo obnovljivi ali sintetični plini, ki so nizkoogljični.

V obdobju 2021-2050 bo za doseganje podnebnih ciljev treba usmerjati skupno med 66 in 71 milijard evrov investicij, pri čemer so za področje stavb vključene samo investicije v energetsko učinkovitost in nizkoogljične vire energije. Upoštevaje celoten obseg investicij za novogradnje se skupne investicije, ki jih je treba usmerjati, povečajo na 90 do 95 milijard evrov.

Za učinkovito, uspešno in koordinirano izvajanje dolgoročne podnebne politike Slovenije naj bi bil ustanovljen organ v neposredni pristojnosti vlade, zadolžen za koordinacijo podnebne politike oziroma podnebnega dogovora Slovenije. Ekspertna ekipa ustanovljenega organa bo dovolj velika in strokovno dovolj močna za pripravo, predvsem pa za visoko učinkovito koordinacijo vseh relevantnih resorjev in vseh potrebnih skupnih del in nalog ter osnutkov dokumentov, ukrepov in odločitev vlade za izvajanje, spremljanje in poročanje o rezultatih slovenske podnebne politike, še navaja dokument.