STA novice / POPRAVEK: Odbor DZ z za nekatere spornimi dopolnili k predlogu novele zakona o vodah

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je na seji odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor kot bistveni spremembi, ki jih prinaša predlog novele, navedel možnost, da se na vodnih in priobalnih zemljiščih ter na območjih presihajočih jezer gradi tudi objekte v javni rabi, ter da bi se lahko sredstva sklada za vode uporabila tudi za izvajanje javne gospodarske službe urejanja voda, če ne bi bilo dovolj drugih finančnih virov.

Pri prvi spremembi bo med pogoji, da se z gradnjo ne bo povečala poplavna ali erozijska nevarnost ter da se ne bo poslabšalo stanje voda. Mnenje o tem bo izdala direkcija za vode, medtem ko sedaj o posegih v priobalna območja odloča vlada. Gradbeni zakon med objekti v javni rabi navaja gostinske, poslovne in trgovske stavbe ter stavbe za storitvene dejavnosti (npr. hoteli), javne ceste, parkirišča in igrišča.

"Ta poseg se nam je zdel racionalen. Občinam in drugim omogoča razvojne projekte, velikokrat je interes po tem, da se ob potokih naredijo kolesarske poti, pešpoti s spremljajočimi objekti ..." je dejal minister in kot primer navedel pobudo za revitalizacijo kolišča Bobri v Prekmurju.

Glede predloga, da bi se lahko sredstva sklada za vode uporabila tudi za izvajanje javne gospodarske službe urejanja voda, je Vizjak pojasnil, da se z načrtom za okrevanje in odpornost odpira možnost financiranja protipoplavnih ukrepov kot posledice podnebnih sprememb. "Bistveno več in hitreje bomo lahko investirali v večje protipoplavne projekte - ključni so na območju Ljubljanice, Savinje in Vipave - tudi s temi sredstvi in s kohezijskimi sredstvi," je dejal. Manjša dela vzdrževanja vodotokov bi tako financirali prek sklada za vode in integralnega proračuna, večje projekte pa z evropskimi viri.

Tretja pomembnejša sprememba je v zakonski predlog prišla po javni obravnavi, in sicer po medresorskem usklajevanju na predlog gospodarskega ministrstva, je povedal Vizjak. Z danes sprejetim dopolnilom koalicije predlog predvideva, da bo gradnja objekta in naprave, ki je namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objekta in naprave za odlaganje odpadkov, na vodovarstvenem območju (ki je sicer po zakonu prepovedana) dovoljena, če bo tako odločila vlada z aktom določitvi vodovarstvenih območij in poseg ne bo imel bistvenega vpliva na zdravstveno ustreznost voda.

Zakonodajno-pravna služba DZ je glede tega dopolnila opozorila, da bo podzakonski akt lahko določil izjemo od zakonske prepovedi - in navedla odločbo ustavnega sodišča, da mora biti podzakonski akt izdan v "okviru in na podlagi" ustave in zakona, zato mora že zakon dovolj jasno in določno določiti vsebinski okvir podzakonskega predpisa in ne sme prepustiti podzakonskemu predpisu samostojnega urejanja pravic in obveznosti.

To dopolnilo je tudi sprožilo močno nasprotovanje nekaterih nevladnih organizacij in opozicije, kritični so bili do tega, da se je v predlogu pojavil po javni obravnavi. Opozicija je bila kritična do tega, da se vsebinsko pomembne spremembe zakona obravnava po skrajšanem postopku, in je neuspešno predlagala javno predstavitev mnenj o predlogu novele.

Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je poudaril, da je zaščita pitne vode ključna, z viri pitne vode pa imamo že tako velike težave. "Odgovornost države je, da omogoča pitno vodo vsem državljanom ... To presega vsa strankarska načela, politična prepričanja ali stare zamere. Menimo, da bo vsak razumen človek potegnil rdečo črto pri pitni vodi," je dejal.

Opozicija je izpostavila nujnost varovanja pitne vode. Edvard Paulič (LMŠ) je opozoril, da možnosti za popravljalne ukrepe, ko bo kje prišlo do nesreče in bo onesnažena podtalnica, ne bo. O tem, da bo vladna uredba temeljila na strokovnih odločitvah, kar je poudaril Vizjak, je dejal, da lahko vlada stroko upošteva ali pa ne. Kritičen je bil tudi do tega, da se bo možnostjo gradnje objektov za javno rabo ob vodi lahko gradilo hotele in gostinske obrate. "V ospredje postavljamo interese kapitala in industrije," je bil kritičen.

Željko Cigler (Levica) je dejal, da ima pravica do pitne vode absolutno prednost, tudi pred pravico do svobodne gospodarske pobude, če ta ogroža pravico do pitne vode. Andrej Rajh (SAB) je povedal, da način, na katerega je bila ta novela pripravljena, vnaša negotovost, ne pravne varnosti, in da vsebina ne prinaša okoljske sprejemljivosti, ampak tveganja. Dejan Židan (SD) je poudaril, da bi moral biti vsak poseg v varovanje vodonosnikov strokovno utemeljen, in ocenil, da se pri pripravi zakonskega predloga ni slišalo relevantne stroke.

Vizjak je dejal, da so argumenti nevladnikov "za lase privlečeni" in da se ustvarja negativistično vzdušje. Lahko "naštevamo skrajne primere, ki lahko ob neštetih nemogočih okoliščinah potencialno vodijo do katastrofe", lahko pa gledamo na stvar benevolentno, da se omogoča gospodarska in družbena dejavnost pod pogoji, ki jih določa stroka. Poudaril je tudi, da trenutno ni omejitev za izvajanje storitvenih dejavnosti, pri katerih se uporabljajo nevarne snovi (kot primer je navedel bencinske servise), na vodovarstvenih območjih.

Mihael Prevc je pozdravil predvsem, da je vlada povečala sredstva, namenjena vzdrževanju vodotokov, in da bo mogoče sredstva za to črpati tudi iz sklada za vode. Gregor Perič (SMC) je dejal, da trajnostni razvoj pomeni gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja ter da mora odgovorna oblast tehtati med vsemi tremi vidiki, ki so medsebojno povezani.