STA novice / Nevladne organizacije svarijo pred spremembami zakona o vodah

Nevladniki so danes opozorili zlasti na dve sporni točki predlagane novele zakona o vodah. Prva se nanaša na 69. člen obstoječega zakona, ki določa, da je gradnja proizvodnega objekta in naprave z rabo nevarnih snovi in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno soglasje na vodovarstvenem območju prepovedana. Enako velja za odlagališča odpadkov. V parlamentarni proceduri je dopolnilo koalicijskih strank, ki bi vladi omogočil, da v uredbi o vodovarstvenem območju za posamično takšno območje določa izjeme, je pojasnil Miha Stegel iz civilne iniciative Danes.

Sporen je za nevladnike tudi poseg v 37. člen zakona, ki omogoča določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Z amandmajem bi bilo mogoče na teh območjih denimo graditi parkirišča ali razna poslopja, kar lahko v primeru nesreče hitro vpliva na stanje voda.

Dokler gradnja objektov, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodnih virih ni dovoljena, so možnosti za onesnaženje pitne vode majhne, a je vendarle v preteklosti vseeno že prihajalo do nesreč, je posvaril Uroš Macerl iz Eko kroga. "Ko z izjemami takšne obrate na vodovarstvenih območjih dovolimo, pa najprej začne obstajati strah, da do takšnega onesnaženja pride, in do njega bo tudi prišlo. Vse je samo vprašanje časa," je posvaril.

Odgovorni sicer v takih primerih radi poudarjajo številne varovalke, zaradi katerih onesnaženje naj ne bi bilo mogoče. "A to isto bi pred onesnaženjem trdili tudi vsi odgovorni v Eternitu v Anhovem, v Kemisu na Vrhniki in v moravškem Termitu," je podčrtal. "Učiti se moramo predvsem iz izkušenj."

Predlagana novela zakona o vodah je bila sicer oktobra oz. novembra lani v javni razpravi le 14 dni, nato pa je koalicija v samo vsebino posegla še z minuli teden vloženimi amandmaji, je opozoril Macerl. Obenem so v nevladnih organizacijah kritični do dejstva, da se zakon obravnava po skrajšanem postopku, češ da gre za manj pomembne spremembe. "Za prihodnost vsakega Slovenca je zakon o vodah, ki ga želijo spremeniti, izjemnega pomena," je dejal Macerl.

Parlamentarni odbor za infrastrukturo bo predlog zakona obravnaval v torek. Nevladne organizacije poslance pozivajo, naj sporne spremembe zavrnejo. "Menimo, da bi bilo treba te zadeve zavreči ter popolnoma zaščititi vodne vire," je poudaril Stegel.

"Vpliv industrijskih onesnaževalcev ne sega le do ograje industrije," je opozorila zdravnica in strokovnjakinja na področju okoljske epidemiologije Metoda Dodič Fikfak. "Voda je odličen prenašalec onesnaževal," je dejala in spomnila na primere, kot so obremenjenost s svincem v Mežiški dolini prek reke Meže, povečanje koncentracij atrazina v Ljubljanici po požaru pri Kemisu ter azbest, ki se v vodo še vedno izpira iz cement-azbestnih cevi. "A če ne meriš nečesa v vodi, tega ni. V naših vodah torej ni azbesta, ker ga ne merimo, v naši vodi ni svinca, ker ga ne merimo," je posvarila.

"Pravni akt je samo okvir, naš problem je implementacija tega okvira," je dodala Dodič Fikfakova. "Kregamo se, kateri akt je pravilen, katere varovalke smo vnesli, ne gledamo pa na človeka, saj med tem mine pet, 10, 15 let, polutant pa se nabira," je posvarila.

Nevladniki so se obrnili tudi neposredno na poslance in jih s pismom vprašali, kaj jim pomeni zdrava in čista voda ter ali so pripravljeni prevzeti odgovornost za posledice predlaganih sprememb zakona o vodah oz. kaj bodo storili, da se predlagane spremembe prekličejo. Pobudo za zavrnitev predloga novele zakona o vodah pa so z obširno obrazložitvijo naslovili tudi na člane parlamentarnega odbora za infrastrukturo. "Zadeva, o kateri se danes pogovarjamo, gre preko meja levih, desnih, naših in vaših," je ob tem poudaril Macerl.

Odzvali so se v stranki Levica, v kateri ocenjujejo, da gre v primeru predlaganega amandmaja k 69. členu zakona o vodah za "nesprejemljiv predlog, ki bo bistveno poslabšal varovanje voda v državi, v primeru nesreč pa je lahko ogrožena tudi ustavno varovana pravica do pitne vode iz 70.a člena Ustave RS". Tako so z amandmajem predlagali, da se sporna določba črta.