STA novice / DZ prek stanovanjskega zakona, glasovanje v ponedeljek

Poslanci so v današnjem nadaljevanju razprave ocenjevali, da je predlagana novela korak k rešitvi razmer na stanovanjskem področju, da pa bi bila potrebna celovita prenova zakona. "Zavedamo se, da potrebna celovita prenova zakona, vendar smo se za novelo odločili, ker lahko tako v najkrajšem možnem času rešimo najbolj pereče probleme, je dejal državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Robert Rožac.

Napovedal je, da bodo predloge iz razprave "v veliki meri upoštevali" pri prenovi stanovanjske zakonodaje, ki jo bodo začeli pripravljati po sprejetju te novele.

Poslanci so kot dobro izpostavljali predvsem zvišanje neprofitnih najemnin, ob hkratni prilagoditvi subvencij, saj bodo stanovanjski skladi dobili več sredstev za vzdrževanje in gradnjo stanovanj. Gregor Perič (SMC) je menil, da bodo s tem tudi občinski sveti bolj naklonjeni gradnji najemnih stanovanj. Jožef Horvat (NSi) je izrazil upanje na decentraliziran razvoj tudi glede gradnje stanovanj.

Pozdravili so predvideno predkupno pravico republiškega stanovanjskega sklada pri prodaji občinskih zemljišč za gradnjo večstanovanjskih stavb. Bojana Muršič (SD) je pri tem menila, da bi bilo treba pravico razširiti na prodaje tovrstnih zemljišč katerekoli javne institucije, ne le občin.

Kot koristno so poslanci ocenili spremembo potrebne višine soglasij za dela v večstanovanjskih stavbah. Po predlogu se bodo dela, ki pomenijo izboljšavo (npr. vgraditev novih naprav, opreme ali instalacij), štela med posle rednega upravljanja, tako da bo zanje potrebno soglasje 50 odstotkov lastnikov (sedaj je za izboljšave potrebno 75-odstotno soglasje). Poleg tega bi med posle, ki presegajo redno upravljanje in je zadnje potrebno 75-odstotno soglasje lastnikov, po predlogu uvrstili vsa gradbena dela na skupnih delih stanovanjske stavbe, za katera je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Še vedno bo potrebno 100-odstotno soglasje za spremembe namembnosti ter za najem in odplačevanje posojila v breme rezervnega sklada. Muršičeva je pozvala, naj za socialno šibke, ki bi npr. želeli vlaganja, npr. v novo fasado, pa zaradi pomanjkanja denarja soglasja ne dajo, poskrbi država.

Tudi ustanovitev javne najemniške službe, ki bi za zasebne lastnike oddajala stanovanja, so načeloma podprli, saj da se mnogi lastniki zaradi tveganj ne odločajo za oddajanje na trgu. Na drugi strani pa npr. Andrej Černigoj (NSi) idejo te službe vidi kot "utopično" in ne meni, da se bodo lastniki več odločali za oddajo stanovanj. "To mora biti delo prostega trga," je dejal.

Razlogi, da se nekateri lastniki ne odločajo za oddajanje na trgu, so po mnenju poslancev različni. Je pa več poslancev tako koalicije kot opozicije menilo, da je 27,5-odstotna stopnja davka od oddajanja stanovanj v najem previsoka in eden od razlogov, da se stanovanja oddajajo na črno.

Mnenja so bila deljena glede krajšanja odpovednega roka za najemnika in za najemodajalca, če v pogodbi ni določen drugače, z 90 na 60 dni ter skrajšanje roka za izselitev, ki ga določi sodišče v sodnem postopku, s 60 na 30 dni. Černigoj npr. je to podprl, saj da bodo "delno zaščitili najemodajalca, ki je skoraj nezaščiten", Muršičeva pa je izrazila pomisleke, saj da bo skrajšanje zelo problematično predvsem za mlade družine, ki bodo v dveh mesecih težko našle novo bivanje.

Več poslancev opozicije in tudi koalicije je ocenilo, da bi bilo treba zagotoviti sistemski vir za gradnjo stanovanj. V Levici in tudi SD bi želeli pravno podlago za stanovanjsko zadružništvo, ki bi bila dodatna možnost za ureditev stanovanjskega vprašanja.

DZ bo o tem, ali je predlog novele primeren za nadaljnjo obravnavo, odločal v ponedeljek.