STA novice / SMC bi z novelo zakona o lekarniški dejavnosti posegel v ureditev mreže lekarn, med drugim z odpravo prepovedi vertikalnih povezav

Kot so predlagatelji izpostavili med razlogi za sprejem zakona, je nujno, da je vsem zagotovljena ustrezna dostopnost do zdravil pod enakimi pogoji. "K temu lahko pripomore tudi deregulacija lekarniške dejavnosti, saj izkušnje kažejo, da je ta običajno usmerjena v povečanje dostopnosti zdravil in zniževanje cen zdravil v prosti prodaji," so zapisali. Izpostavili so tudi težave pri dostopu do lekarn zaradi protikoronskih omejitvenih ukrepov, kot so neobratovanje javnega prevoza, prepoved prehajanja občinskih meja in skrajševanje delovnega časa lekarn.

Zato med drugim predlagajo, da se z novelo zakona poseže v ureditev mreže lekarniške dejavnosti na primarni ravni. Kot eno od meril za oblikovanje mreže bi dodali število prebivalcev ter dnevnih in sezonskih migrantov na območju delovanja lekarne. Dopustili bi tudi možnost, da se lahko s soglasjem ministrstva za zdravje odprejo nove lekarne oz. podružnice tudi na razdalji, krajši od 400 metrov na urbanih območjih in vsaj pet kilometrov na drugih, če to narekujejo potrebe prebivalstva.

Odpraviti želijo tudi omejitev soustanavljanja javnih lekarniških zavodov samo na sosednje občine. Kot so ocenili, imajo občine pristojnost zagotavljati preskrbo z zdravili, zato jih ni mogoče omejevati z ustanavljanjem javnih zavodov samo na sosednje občine. Pred ustanovitvijo pa bi po predlogu novele občine morale sprejeti sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih glede zavoda.

Prav tako želijo odpraviti omejitev, da direktor javnega zavoda ne sme biti član sveta drugega lekarniškega, zdravstvenega ali socialnovarstvenega zavoda. "Za takšno omejitev ni pravega razloga, ker ne gre za pravi konflikt interesov, ampak je kvečjemu obratno, saj lahko takšno sodelovanje prispeva k povezovalnemu učinku med javnim sektorjem, ki izvaja zdravstveno in socialno dejavnost," so zapisali v obrazložitvi zakona.

V zakon o lekarniški dejavnosti bi vnesli še določbo, da lahko javni lekarniški zavod ustanovi organizacijo, katere temeljna dejavnost je dobava zdravil. Menijo, da bi ta sprememba vodila v uresničevanje splošne strategije javnega zdravstva, saj omogoča, "da javni zdravstveni sektor pridobiva svoje prihodke tudi na tem področju, v skladu z omejitvami evropske zakonodaje".

Predlagatelji so prepričani tudi, da bodo predlagane spremembe pozitivno vplivale na izdatke zdravstvene blagajne, ker se bo omogočila nabava zdravil po isti ali nižji ceni od tržne. Hkrati pa bo javnim lekarnam omogočeno lažje poslovanje, "kar posledično pomeni tudi, da bo za njihovo financiranje potrebnih manj javnih sredstev," je razbrati iz predloga novele.

Poslanci so prepoved vertikalnih povezav uzakonili na predlog vlade Mira Cerarja decembra 2016. Od takrat lekarne ne smejo imeti v lasti veledrogerista, s čimer se je stanje izenačilo z veledrogeristi, ki že pred tem niso smeli imeti v lasti lekarne. Prvotni rok za odpravo takih povezav in prilagoditev poslovanja je bil do konca januarja 2018, a so poslanci prehodno obdobje podaljšali že dvakrat, nazadnje novembra 2019 do konca leta 2021. Zdaj predlagana novela pa lekarne in veledrogeriste torej znova postavlja v različen položaj.

Lekarna Ljubljana je sicer prepoved vertikalnih povezav med drugim poskušala izpodbijati na ustavnem sodišču z argumentom, da je v nasprotju z ustavno pravico do svobodne gospodarske pobude. A je ustavno sodišče januarja lani njihovo pobudo zavrnilo. Med drugim je izpostavilo, da je zakonodajalec s ciljem varstva bolnikov in javnega zdravja želel preprečiti možnost nastanka nasprotij interesov, do katerega bi lahko prišlo v primeru, ko bi izvajalec lekarniške dejavnosti obvladoval oziroma nadziral pravno osebo, ki opravlja določeno vertikalno povezano in (regulirano) tržno dejavnost.

Je pa ustavno sodišče novembra ugotovilo, da je v neskladju z ustavo določba zakona o lekarniški dejavnosti, ki določa, da se koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko podeli zgolj za časovno omejeno obdobje, do največ 30 let. Državni zbor mora protiustavnost odpraviti v enem letu, predlagana novela pa o tem ne govori.

Predlagatelji novele predlagajo obravnavo po skrajšanem postopku, saj gre po njihovi oceni za manj zahtevne spremembe zakona.