STA novice / Bruselj poslabšal letošnjo gospodarsko napoved, za prihodnje leto boljša (zbirno)

Celotni uniji je komisija v danes objavljeni zimski gospodarski napovedi napovedala 3,7- oz. 3,9-odstotno rast, kar je za letos 0,4 odstotne točke nižje, za prihodnje leto pa 0,9 odstotne točke višje.

Kot so opozorili v komisiji, Evropa ostaja v primežu pandemije covida-19. "Ponovna rast števila okužb skupaj s pojavljanjem novih različic virusa je mnoge države prisilila v ponovno uvedbo ali zaostritev protikoronskih ukrepov," so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali pa so, da "osnovo za previden optimizem" ponuja začetek programov cepljenja po EU.

Kljub vsemu bosta območje evra in celotna EU po pričakovanjih na predkrizno raven okrevala hitreje, kot je komisija napovedala v lanski jesenski gospodarski napovedi. Glavni razlog je izboljšana napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) v drugem letošnjem polletju in v prihodnjem letu.

Lani je območje evra po sezonsko prilagojenih podatkih in prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat beležilo 6,8-odstotni padec BDP, medtem ko je ta v EU upadel za 6,4 odstotka. V zadnjem trimesečju je na četrtletni ravni BDP v državah z evrom upadel za 0,7 odstotka, v EU pa za pol odstotka. Padci sledijo močnemu odboju v tretjem četrtletju, ko sta območje evra in EU beležila 12,4- oz. 11,5-odstotno rast.

"Pričakovati je, da bo ob še vedno veljavnih protikoronskih ukrepih rast v prvem letošnjem četrtletju podobna kot v zadnjem lanskem. Do poletja pa je pričakovati izboljšanje razmer," so danes navedli v komisiji.

Najvišjo rast BDP komisija za letos napoveduje Španiji (+5,6 odstotka), Franciji (+5,5 odstotka) in Hrvaški (+5,3 odstotka). Nemčiji napoveduje 3,2-odstotno rast, Italiji pa 3,4-odstotno. Prihodnje leto bodo po njenih napovedih najvišjo rast beležile Malta in Slovaška (obe +5,4 odstotka) ter Španija (+5,3 odstotka). Nemški BDP naj bi se povečal za 3,1 odstotka, francoski za 4,4 odstotka, italijanski pa za 3,5 odstotka.

Za Slovenijo je Evropska komisija napoved za lani in prihodnje leto nekoliko izboljšala, za letos pa poslabšala. Za lani napoveduje 6,2-odstotni padec BDP (v jesenski napovedi 7,1-odstotni padec), za letos 4,7-odstotno rast (v jesenski napovedi 5,1-odstotno rast), za prihodnje leto pa 5,2-odstotno rast (v jesenski napovedi 3,8-odstotno rast).

Koronska kriza ima v začetku letošnjega leta v Sloveniji še močan vpliv, zlasti na storitveni sektor, ugotavlja komisija. Industrijska proizvodnja in gradbeništvo sta pričakovano prizadeta manj. Pričakovati je, da se bodo razmere postopoma izboljšale, predvsem s cepljenjem ljudi in s sproščanjem omejitev. To bo privedlo do močnejše rasti v drugi polovici leta.

Rast BDP bo letos podprta z močnim domačim povpraševanjem in pozitivnim neto izvozom. Ta dva dejavnika naj bi poganjala rast tudi v prihodnjem letu. Tako naj bi se slovensko gospodarstvo na predkrizno raven vrnilo v letu 2022.

Vlada je po mnenju komisije z obsežnimi ukrepi omejila vpliv krize, predvsem z ukrepi za ohranjanje zaposlenosti in plačilne sposobnosti. Vseeno se je zaposlenost zmanjšala, brezposelnost pa nekoliko povečala.

Komisija je opozorila na čas, ko se bodo protikoronski ukrepi iztekli. Z letošnjem letom se je povečala minimalna plača in to bi lahko dodatno obremenilo podjetja v storitvenem sektorju, ki so zaradi krize zašla v težave. To predstavlja negativno tveganje za dano napoved, je izpostavila.

Evropski komisar za gospodarske zadeve Paolo Gentiloni je ob predstavitvi zimske gospodarske napovedi v Bruslju poudaril, da obstajajo tudi dejavniki, ki lahko napoved izboljšajo. To sta na primer učinkovito cepljenje ter pozitiven učinek mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je v sklepni fazi sprejemanja na ravni EU. Pravna podlaga mehanizma bo predvidoma uveljavljena 18. februarja.

Učinek tega mehanizma so po njegovih besedah za zdaj upoštevali le v zelo zelo omejenem obsegu, saj v napoved tradicionalno vključujejo le sprejete ukrepe, ki jih članice verodostojno in dovolj podrobno pojasnijo, na primer v nacionalnih proračunih.

A ta mehanizem lahko bistveno spremeni položaj. Če se bo izvajal dobro, lahko to po ocenah komisije pomeni okrepitev realnega BDP EU za do dveh odstotkov v času aktivnega delovanja tega mehanizma, je izpostavil Gentiloni.

Ob tem v Bruslju članice EU pozivajo k pripravi dobrih nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Prve načrte pričakujejo v začetku marca, večino pa proti koncu roka, torej proti koncu aprila. Čeprav so pred tedni članice pozivali, naj pohitijo s pripravo načrtov, pa zdaj izpostavljajo, da je kakovost pomembnejša od hitrosti.

Od Slovenije komisija po neuradnih informacijah pričakuje še precej dopolnitev osnutka načrta, na primer jasnejšo opredelitev in utemeljitev ukrepov. V Bruslju naj bi Sloveniji tudi svetovali, naj ne hiti s posredovanjem načrta.

Velik poudarek dajejo v Bruslju zagotavljanju pravega ravnotežja med naložbami in reformami, pri čemer se od članic pričakuje, da bodo upoštevale letna evropska proračunska, reformna in naložbena priporočila, ki so v primeru Slovenije že leta osredotočena na reformiranje pokojninskega in zdravstvenega sistema ter dolgotrajne oskrbe. V slovenskem osnutku tega po neuradnih informacijah za zdaj še niso dovolj upoštevali.

Prav tako v slovenskem osnutku neuradno še nista upoštevana temeljna cilja, da je treba 37 odstotkov sredstev nameniti za uresničevanje zelenih ciljev, 20 odstotkov pa za uresničevanje digitalnih ciljev, niti splošno načelo, da noben ukrep ne sme povzročati bistvene škode okolju.

Viri pri EU so sicer pred dnevi dejali, da je vse nacionalne načrte, za katere si v Bruslju želijo, da bi bili pravi razvojni dokumenti, treba še izboljšati, a po nekaterih neuradnih navedbah so bili slovenski osnutki doslej med slabše pripravljenimi.