STA novice / Odbor DZ za delo podprl prizadevanja delavcev migrantov glede nadomestila za brezposelnost

Evropska uredba določa, da nadomestilo za brezposelnost za prve tri mesece (oz. za pet mesecev za zaposlitev, ki je daljša od 12 mesecev), refundira država zadnje zaposlitve čezmejnega delavca, vendar slovenska zakonodaja višino tega zneska omejuje, izpostavljajo v sindikatu. Kot je na današnji seji odbora DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide povedal njegov predsednik Mario Fekonja, je obstoječa zakonodaja že nekaj časa diskriminatorna, hkrati pa škoduje slovenskemu proračunu.

"Ker ni usklajena z evropskim pravnim redom na področju koordinacije sistemov socialne varnosti, jemlje pravico delavcem, da ohranijo pridobljeno pravico v državi zadnje zaposlitve," je poudaril in dodal, da je anomalija v oko padla predvsem v času koronske krize, ko je največ čezmejnih delavcev v tujini izgubilo delo. Ti brezposelni zdaj dobivajo nadomestilo v višini 892,5 evra, čeprav v času svoje zaposlitve v tujini po besedah Fekonje za zavarovanje v primeru brezposelnosti plačujejo tudi do 20-krat več kot delavci, zaposleni v Sloveniji pri enaki bruto plači.

Na resornem ministrstvu po besedah državnega sekretarja Cveta Uršiča predlog podpirajo, hkrati pa tudi dopolnila, ki sta jih k predlogu vložili koalicijski SDS in NSi. "V amandmajih se bolj jasno določi, kdo so brezposelne osebe, ki so upravičene do višjega zneska denarnega nadomestila, prav tako določi nov najvišji nominalni znesek denarnega nadomestila v višini 1785 evrov," je strnil Uršič in dodal, da v zakonu mora biti naveden najvišji nominalni znesek.

V SDS so prizadevanja sindikata podprli. "To je skromen predlog za te delavce in prav je, da ga skupaj podpremo in pokažemo pravo pot," je ocenil poslanec največje koalicijske Franc Breznik. Tudi njegov strankarski kolega Jožef Lenart je izpostavil, da je prav, da imajo ljudje, ki plačujejo višje prispevke za socialno varnost, v matični državi tudi sorazmerno višje nadomestilo.

V Levici pa po besedah Nataše Sukič težavo vidijo v tem, da predlagana novela vzpostavlja različno obravnavo brezposelnih oseb na podlagi lokacije nekdanjega delodajalca. "Tudi pri nas so delavci, ki so plačevali višje prispevke, pa imajo tudi pri nas zgornjo omejitev nadomestila, zato ker pri nas velja solidarnostni sistem, ne pa nek zavarovalniški sistem, kdo plača več, dobi več," je dejala.

Da se s podobnimi težavami na področju delavcev migrantov sooča več evropskih držav, je medtem izpostavil Andrej Rajh (SAB), ki ga moti, "da se Slovenijo predstavlja kot mačeho, ki želi nekomu kaj slabega storiti". Meni sicer, da se morajo ob načelu solidarnosti plačani prispevki poznati tudi v pravicah. Tudi Rajh je izpostavil, da je v Sloveniji nadomestilo za primer brezposelnosti omejeno na 890 evrov in če brez dela ostane inženir, ne dobi nadomestila v višini 80 odstotkov svoje plače. "To bomo morali nasloviti in rešiti, zavarovance spodbuditi k temu, da plačujejo čim višje prispevke, ker bodo potem imeli tudi take pravice, ko se bo škodni primer zgodil," je menil.

Poleg omenjene novele je sindikat delavcev migrantov v DZ vložil tudi predlog novele o dohodnini. Z njo želijo zvišati splošno olajšavo pri dohodnini, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, ter znižati stopnjo davka v najvišjem dohodninskem razredu. S povečano splošno olajšavo bi odpadla potreba po doplačevanju dohodnine v Sloveniji, je izračunal. Hkrati bi iz obdavčitve z dohodnino izvzel prihodke, dosežene pri tujem delodajalcu v tujini.

Težave za slovenske delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sosednje države, so se začele leta 2005, ko je bil v Sloveniji uveljavljen nov zakon o dohodnini, ki je uvedel obdavčenje osebnih dohodkov po t.i. svetovnem dohodku. S tem je razširil krog davčnih zavezancev - rezidentov tudi na osebe, ki so svoje dohodke pridobivale zunaj Slovenije, predvsem v sosednjih Avstriji in Italiji.

Za leto 2005 so tako ti delavci prejeli tudi zelo visoke zahtevke za doplačilo dohodnine, zato so leta 2006 ustanovili Civilno iniciativo Apače, ta pa je leta 2016 prerasla v Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Vmes so sicer lahko svoje aktivnosti nekoliko umirili, saj so dosegli uveljavitev posebne davčne olajšave za rezidente Slovenije z zaposlitvijo v tujini, ki pa je bila v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča iz leta 2013 s 1. januarjem 2014 odpravljena.