STA novice / Sindikati ob opozorilih na zaskrbljujoče stanje socialnega dialoga z vrsto dopolnil k osmemu protikoronskemu zakonu

S tem, ko je vlada za nedoločen čas prekinila sobotna pogajanja o vsebini osmega protikoronskega zakona s socialnimi partnerji, nato pa v ponedeljek popoldne sprejela predlog zakona in ga posredovala v zakonodajni postopek, je prekršila pravila o delovanju Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so zapisali v sindikalnih centralah.

Prav tako je vlada prekršila poslovnik o načinu pogajanj o interventni zakonodaji, povezani s covidom-19, saj je predlog zakona sprejela še pred iztekom 72-urnega roka, ki bi moral biti na razpolago za pogajanja, so dodali.

Reprezentativne sindikalne centrale so pravočasno in vnaprej tudi pisno jasno izrazile pričakovanja in predloge v zvezi z osmim zakonom, vladna stran pa se nanje ni odzvala in njihovih predlogov, razen nekaterih izjem, ni vključila v besedilo, so dodali.

Sindikati sicer med drugim pozdravljajo priznanje solidarnostnega dodatka polnoletnim dijakom in brezposelnim, prav tako upoštevanje njihovega predloga, da je treba odpraviti težave pri izplačilu kriznega dodatka za zaposlene, ki so decembra prejeli del plače iz naslova poslovne uspešnosti.

"Kljub temu pa tudi po osmem protikoronskem zakonu vlada ne priznava kriznega dodatka javnim uslužbencem, ki bi glede na postavljeni cenzus tega prav tako morali prejeti," so zapisali. Sindikati vztrajajo pri enaki obravnavi delavcev glede na njihov gmotni položaj, ne glede na to, kje so zaposleni.

Med drugim pozdravljajo tudi upoštevanje njihovih pričakovanj in predlogov, da se ob začasnem subvencioniranju dviga minimalne plače vključijo varovalke, ki bi zaščitile delovna mesta in preprečevale zlorabe ter prepovedale odpuščanja pri delodajalcih, ki bi to subvencijo prejeli, za ves čas prejemanja subvencije in še tri mesece po tem.

"Prav tako pozdravljamo prepoved izplačil dobičkov, dividend ter nagrad poslovodstvu v družbah, ki prejmejo subvencijo. Pričakujemo, da bodo te varovalke v zakonu tudi ostale in da se ne bodo rahljale," so zapisali, ob tem pa opozorili, da je predlog nejasen in da ni razvidno, kdo vse bo do subvencije upravičen in za katere delavce.

"Opozarjamo tudi na popolno odsotnost kakršnihkoli analiz, izračunov in podatkov o tem, kakšne bodo finančne posledice predlaganega subvencioniranja minimalne plače in zlasti znižanja najnižje osnove za plačilo prispevkov za socialno varnost v drugi polovici leta 2021, in sicer za proračun in še posebej za pokojninsko in zdravstveno blagajno," so poudarili. Tako kot že več rešitev, ki jih je sprejela vlada, tudi ta po oceni sindikatov poslabšuje stanje v pokojninski blagajni in slabša razmerje med financiranjem pravic iz prispevkov na eni in iz proračuna na drugi strani.

Poudarili so še "absolutno nujnost" dviga nadomestila plače na 100 odstotkov za vse delavce, pri katerih pride do okužbe s koronavirusom oziroma do bolezni covid-19, ne glede na to, kje pride do okužbe. "Izjemno pomemben in znaten vir okužb so še vedno delovna mesta. Velika večina delavcev je danes v primeru okužbe upravičena do nadomestila plače v višini 80 odstotkov, zato obstaja velika verjetnost, da v izogib izgube dela dohodka delavci z blagimi simptomi ali brez njih prihajajo na delo, s tem pa se okužba širi," so zapisali.

Prav tako v sindikalnih centralah vztrajajo pri črtanju določb sedmega protikoronskega zakona, na podlagi katerih lahko delodajalci brez navedbe utemeljenega razloga odpuščajo starejše delavce, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.

Po navedbah sindikatov v zakonsko besedilo niso bili vključeni niti nekateri predlogi resornih ministrstev, ki bi razreševali določene težave, do katerih prihaja v praksi.

V reprezentativnih sindikalnih centralah pričakujejo, da bodo poslanske skupine njihova dopolnila proučile in jih prepoznale kot pomembne za vključitev v osmi protikoronski zakon. Predsedujočo ESS Sonjo Šmuc, pa so pozvali, naj stori vse, kar je v njeni moči, da bo zagotovila učinkovito delovanje ESS.