STA novice / Slovenija ratificirala pravno podlago za financiranje okrevanja EU po koronski krizi

Sveženj za okrevanje unije po koronski krizi sestavljata proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in nov sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, katerega ključni element je skoraj 673 milijard evrov vreden instrument za okrevanje. V okviru sklada bo članicam na voljo 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in 360 milijard evrov povratnih.

Za začetek delovanja tega finančnega mehanizma mora 27 članic EU v skladu z nacionalnimi postopki potrditi sklep o lastnih virih. Zakonodaja o lastnih virih je ključna, saj se bo Evropska komisija v imenu članic zadolžila na finančnih trgih za namene izvajanja instrumenta za okrevanje. Gre za zgodovinski obseg zadolževanja komisije za namene proračunskega financiranja z nepovratnimi sredstvi.

Nepovratnost sredstev ne pomeni, da tega denarja ne bo treba vrniti. Ne bo pa vračala denarja vsaka članica posebej, temveč se bo to storilo na ravni EU. Ambicija je, da se sredstva vrne z uvedbo novih lastnih virov - novih evropskih davkov za polnjenje skupnega proračuna, a razprava o tem bo po pričakovanjih v naslednjih mesecih še burna in naporna.

Sklep Sveta EU o lastnih virih ob določilih, da si bo EU v prihodnjih letih prizadevala reformirati sistem virov lastnih sredstev in da bo uvedla nove vire, predvideva tudi stalno in izredno oziroma začasno povečanje zgornjih mej lastnih sredstev za namen financiranja instrumenta za okrevanje, piše v sporočilu po dopisni seji vlade.

Vodilni predstavniki EU so sicer članice že večkrat pozvali k čimprejšnji ratifikaciji pravne podlage za financiranje okrevanje EU po pandemiji. Cilj je namreč, da se začnejo sredstva za okrevanje v članice stekati pred koncem junija.

Države morajo za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje, ki bodo v naslednjih nekaj letih glavna finančna podpora okrevanju in krepitvi odpornosti evropskih gospodarstev in javnih sistemov po krizi, pripraviti nacionalne načrte za okrevanje in odpornost.

Priprava slovenskega nacionalnega načrta za okrevanje, ki bo podlaga za črpanje 5,2 milijarde evrov (1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev), predvidenih za Slovenijo v instrumentu za okrevanje, je v sklepni fazi.

Vlada bo dokument po napovedih potrdila po sprejemu zakonodajne podlage na ravni EU, kar se bo predvidoma zgodilo februarja. Pri tej zakonodajni podlagi gre za uredbo, ki vzpostavlja instrument za okrevanje in opredeljuje ukrepe, ki se jih bo lahko financiralo, časovni okvir uporabe denarja in alokacije v različnih programih.

Načrt za okrevanje je do sprejema na vladi interne narave, kar moti del opozicije, ki se zavzema za njegovo javno obravnavo.

Je pa že okvirno znano, kako se bodo sredstva iz instrumenta za okrevanje vštevala v javni dolg. Po osnutku metodoloških smernic, ki jih je novembra lani objavil evropski statistični urad Eurostat, se bo zadolževanje Evropske komisije na finančnem trgu beležilo v dolg EU, medtem ko se bo potem v drugem koraku uporaba povratnih sredstev iz sklada za okrevanje štela v javni dolg članic, so pred dnevi za STA povedali na državnem statističnem uradu.