STA novice / Vrh o podnebnem prilagajanju pozdravlja vrnitev ZDA (dopolnjeno)

Po prisegi ameriškega predsednika Josepha Bidna, ki je ZDA nemudoma znova zavezal pariškemu sporazumu, so se na današnjem vrhu v mednarodne podnebne pogovore aktivno vrnile ZDA. Udeležence vrha je namreč nagovoril posebni Bidnov odposlanec za podnebne spremembe Kerry.

ZDA so ponosne, da so se vrnile v mednarodni boj proti podnebnim spremembam, je dejal Kerry po poročanju francoske tiskovne agencije AFP. "Ponosni smo, da smo se vrnili. Vračamo se ponižni zaradi izostanka v zadnjih štirih letih in storili bomo vse, kar je v naši moči, da to nadoknadimo," je zatrdil.

"Predsednik Biden je boj proti podnebnim spremembam razglasil za glavno prioriteto svoje administracije. Sedaj imamo predsednika, ki vodi, govori resnico in se zaveda pomena tega vprašanja," je nadaljeval Kerry.

"Pred tremi leti so nam znanstveniki poslali precej resno opozorilo. Rekli so, da imamo 12 let, v katerih se lahko izognemo najhujšim posledicam podnebnih sprememb. Ostaja nam še devet let in obžalujem, da je bila moja država tri od teh let odsotna," je povedal.

Svet po pandemiji covida-19 mora biti okolju prijaznejši, je medtem po navedbah nemške tiskovne agencije dpa poudaril generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Države morajo okrepiti vlaganja v prilagajanje na posledice podnebnih sprememb, je dejal in pozval k izrabi sredstev, namenjenih zagonu okrevanja po covidu-19, za izgradnjo trajnostne in podnebju prijazne prihodnosti.

"Soočamo se s podnebno krizo," je podčrtal Guterres. "Pandemija covida-19 nas je spomnila, da si ne moremo privoščiti ignoriranja poznanih tveganj," je dejal in spomnil, da bodo podnebne spremembe pripeljale do dviga morske gladine, vremenskih ujm, sušnih obdobij in poplav. Države se morajo na to pripraviti.

Nemška kanclerka Angela Merkel je državam v razvoju obljubila pomoč. Nemčija je že napovedala, da bo v sklade za podnebno prilagajanje nakazala 50 milijonov evrov, še 100 milijonov evrov pa bo namenila najmanj razvitim državam.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je med drugim pozval vse države, naj preverijo ranljivost kritične transportne infrastrukture. "Ponovno moramo razmisliti o infrastrukturi, o cestah, o pristaniščih, v luči naraščajoče morske gladine, velikih vremenskih dogodkov, rasti povprečnih temperatur in s tem povezanih sprememb ekosistemov," je dejal.

"Podnebne spremembe so eden od šokov, ki bodo prizadeli nas vse in učinki katerih se prikazujejo in povečujejo vsepovsod," je izpostavil Macron. Prilagajanje je zato po njegovem odgovornost do vseh in do vsakega posameznika.

Nizozemski premier Mark Rutte je podobno posvaril pred pasivnostjo. "Če se sedaj ne bomo pripravili na posledice in se prilagodili, bodo te katastrofalne," je menil.

Izvršna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva pa je pozdravila vrnitev ZDA k pariškemu sporazumu. "Da bi se lahko soočili s tem velikim izzivom, potrebujemo vse roke, in ZDA so gotovo ključne za uspeh," je navedla.

Na povabilo nizozemske vlade danes več kot 20 voditeljev vlad in držav s predstavniki gospodarstva in stroke razpravlja o prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Po ocenah Združenih narodov potrebujejo zgolj države v razvoju letno 70 milijard dolarjev (58 milijard evrov), da bi svoje kmetijstvo in infrastrukturo prilagodile prihajajočim razmeram.

Na vrhu med drugim sodeluje tudi britanski premier Boris Johnson, ki naj bi danes zagnal koalicijo za prilagajanje (Adaptation Action Coalition) v partnerstvu z Egiptom, Bangladešem, Malavijem, Nizozemsko, Sveto Lucijo in Združenimi narodi. Nova skupina naj bi poskusila obrniti mednarodne politične zaveze v dejansko zaščito ranljivih skupnosti.

Prav tako na vrhu sodeluje Guterresov predhodnik na čelu ZN Ban Ki-moon. Kitajsko zastopa namestnik premierja Han Zheng.

Doslej so se globalni podnebni vrhi večinoma ukvarjali z vprašanjem naslavljanja vzrokov za podnebne spremembe, vključno z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov. A ne glede na to, kako hitro svet zmanjša svoje emisije, določenih podnebnih sprememb ne bo mogoče ustaviti. Kako se z njimi spopasti, naj bi pomagal odgovoriti današnji vrh.

Med možnostmi, o katerih teče beseda, so gradnja zaščit pred dvigom morske gladine in izkoriščanje tehnologije za povečanje proizvodnje hrane.