STA novice / Nekdanji direktorji šempetrske bolnišnice pred preiskovalno komisijo o nabavah medicinske opreme

Predsednica komisije Karmen Furman (SDS) je vse tri priče spomnila na upravni nadzor ministrstva za zdravje v bolnišnici leta 2014, v katerem so bile ugotovljene številne nepravilnosti. Te so se nanašale tudi na postopke javnega naročanja.

Silvan Saksida, ki je šempetrsko bolnišnico vodil med letoma 2007 in 2012, je pojasnil, da so v njegovem mandatu postopki javnega naročanja potekali prek službe za javna naročila in nabavne službe. Kot direktor v postopkih ni sodeloval, pregledal je le, ali so bili vsi postopki izpeljani zakonito, je poudaril. Dodal je, da je začel bistveno bolj nadzorovati sestavo izbirnih komisij in večkrat predlagal zamenjavo njihovih članov.

Njegov naslednik na tem položaju Darko Žiberna pa je poudaril, da so javna naročila timski sistem, v bolnišnici pa so organizirali posebno službo in določili odgovorne osebe. Po njegovih besedah so se držali predpisov, ki pa so se v obdobju, ko je vodil bolnišnico, hitro menjavali.

Ko je vodenje zavoda leta 2014 prevzela Nataša Fikfak, je bilo javno naročanje po njenih besedah "vroča tema". Po ugotovitvah upravnega nadzora so se v bolnišnici reorganizirali, postopke javnega naročanja pa prepustili zunanjemu izvajalcu. Sicer pa je morala bolnišnica zaradi nekaterih naročil plačati kazen, po njenih besedah tudi zaradi poslovanja njenega predhodnika.

"Ali tej trditvi verjamete?" je na to odvrnil Žiberna, ko ga je predsednica komisije soočila z besedami Fikfakove. Kot je poudaril, prekršek vedno plača tisti, ki ga je storil, četudi ni več na funkciji. Glede ugotovitev upravnega nadzora pa je dejal, da so bila dejstva drugačna od zapisanih in precej ugotovitev ni držalo. Tudi v času, ko ni bil več na čelu bolnišnice, se je trudil, da bi v nadzoru sodeloval kot stranka v postopku, a ga je ministrstvo stalno izločalo, je dejal.

Vsi trije nekdanji direktorji šempetrske bolnišnice so odgovarjali tudi na vprašanja o vlogi dolgoletne vodje bolnišnične lekarne Marjetke Štefančič pri nabavah zdravil in potrošnih materialov. Po navedbah nekaterih prič na preteklih zaslišanjih je namreč bdela nad vsemi postopki, čeprav je njena hči vodila podjetje GoPharm, ki je šempetrski bolnišnici večkrat dobavilo zdravila in potrošni material.

Saksida je pojasnil, da strogo formalno Štefančičeva ni bila v konfliktu interesov. Kljub temu se mu ni zdelo prav, da sodeluje v teh postopkih, zato je postopoma ni več vključeval v komisije. "Zakonsko nisem mogel ukrepati, naredil sem, kar sem kot direktor lahko," je poudaril.

Njegov naslednik Žiberna pa je poudaril, da Štefančičeva še zdaleč ni bila vključena v izbirne komisije, pač pa je le pripravila podatke o porabi zdravil in potrošnega materiala v minulem obdobju. Tudi Fikfakova je poudarila, da izbor artiklov ni mogel biti v domeni Štefančičeve, saj je bila za to pristojna strokovna komisija, nabor zdravil pa je vedno prišel s strani zdravnikov.

Na vprašanje Furmanove, zakaj je podjetje GoPharm šempetrski bolnišnici zdravila in material dostavljalo precej večkrat kot drugim bolnišnicam, je Fikfakova dejala, da je to podjetje najbližje bolnišnici, zato je bilo to najbolj enostavno. "Če je to protizakonito, pa ne vem," je dodala. Po besedah Žiberne pa jim je GoPharm kot lokalnemu kupcu vedno dajal zelo ugodne ponudbe.

Veliko vprašanj pričam se je nanašalo na afero s kolčnimi protezami, ki so jih v šempetrski bolnišnico do leta 2015 kupovali prek posrednika in so bile zato dražje od tistih, ki so jih kupovale ostale slovenske bolnišnice. Saksida je o tem povedal, da z operacijami kolkov niso imeli izgube, je pa priznal, da v začetku vodenja bolnišnice še ni imel izkušenj s področjem financ, zato so mu pomagale strokovne službe, ki jim je zaupal. Pojasnil je tudi, da v tistem času opreme ni bilo mogoče kupovati neposredno, pač pa le prek zastopnikov ponudnikov v Sloveniji.

Po besedah Žiberne pa je zgodba z javnim naročilom kolčnih protez "zelo zanimiva", saj se je nanj odzvalo pet ponudnikov, a le eden, podjetje Primsell, je oddalo popolno ponudbo. Ker je imel proizvajalec kolčnih protez v Sloveniji dva zastopnika, se mu postavlja vprašanje, zakaj se drugi na razpis ni prijavil. Žiberna zato domneva, da so si ponudniki razdelili trg, neposredno pri proizvajalcih pa medicinske opreme ni mogoče kupovati. Zato je po njegovih besedah "teorija, koliko bi lahko privarčevali, samo teorija".

Fikfakova je glede nabave kolčnih protez dejala, da je šlo za dogovor iz leta 2012, zato ne ve, zakaj so jih kupovali prek omenjenega posrednika. Sicer pa so omenjene proteze izbrali ortopedi, pri ceni pa po njenih besedah ni bilo "tako dramatične razlike, kot se je prikazovalo v medijih".

Komisija, ki ugotavlja morebitno politično odgovornost pri programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom je sicer lani pripravila vmesno poročilo o otroški kardiologiji. Zdaj pa delo nadaljuje z drugim delom preiskave, in sicer ugotavljanjem odgovornosti nosilcev javnih funkcij na področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom.