STA novice / V Pergamu s predlogi za osmi protikoronski zakon

V Konfederaciji sindikatov Slovenije (KSS) Pergam so v sporočilu za javnost zapisali, da bi moralo 100-odstotno nadomestilo plače delavcu pripadati od prvega dneva odsotnosti zaradi okužbe, ne glede na to, kje je do okužbe prišlo, pri čemer bi strošek nadomestila prevzel državni proračun.

Tak predlog so sindikalne centrale dale že ob usklajevanju besedila sedmega protikoronskega zakona, saj so prepričane, da trenutna ureditev, po kateri nadomestilo plače znaša 80 odstotkov, za številne zaposlene, zlasti tiste brez simptomov ali z blagimi simptomi, pomeni takšno razliko v prejemkih, da se zaradi tveganja socialne stiske izogibajo testiranju in ne ostajajo doma. V zakon nato ta predlog ni bil vključen.

Po prepričanju KSS Pergam je zato vlada z zavračanjem tega predloga odgovorna za to, da opisani primeri ravnanja zaposlenih niso bili preprečeni, in da se epidemija tudi zaradi nadaljnjega
širjenja okužbe v kolektivih še ni umirila.

Obenem v Pergamu zahtevajo tudi, da se krizni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona v višini 200 evrov za zaposlene, ki delo opravljajo tudi v času epidemije in katerih zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dveh minimalnih plač, izplača tako zaposlenim v zasebnem kot javnem sektorju.

Zakon namreč v 4. odstavku 85. člena določa, da zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih državnega proračuna in občinskih proračunov ter pri tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah EU v Sloveniji, do dodatka niso upravičeni.

Pri presoji upravičenosti do tega dodatka, ki ga v KSS Pergam razumejo predvsem kot socialni korektiv, po njihovem prepričanju ne bi smelo biti nobenega razlikovanja med zaposlenimi glede na zaposlitev v zasebnem ali v javnem sektorju, temveč bi moral biti edini relevanten kriterij višina zadnje izplačane plače. Tudi to so v Pergamu predlagali že ob sprejemanju sedmega protikoronskega zakona.

Tretja zahteva pa je vključitev vseh zaposlenih, ki neposredno delajo s covidnimi pacienti in z materialom, okuženim z novim koronavirusom, med prejemnike dodatka za neposredno delo s pacienti s covidom-19 oziroma s pacienti s sumom na koronavirusno bolezen.

V Pergamu priznavajo, da se je s sedmim protikoronskim zakonom nabor potencialnih prejemnikov dodatka nekoliko razširil, med drugim tudi na zaposlene v plačni skupini J, torej najnižje plačane, prav tako se je med prejemnike dodatka za delo v rizičnih razmerah vključilo direktorje. Kljub pozivom sindikata pa so iz kroga prejemnikov izključeni zaposleni v laboratorijih, ki neposredno delajo z odvzetimi brisi in izvajajo analizo teh vzorcev, s katero ugotavljajo prisotnost okužbe.

To, da bi morali biti tudi ti zaposleni upravičeni do dodatka, je bilo po navedbah Pergama že usklajeno med socialnimi partnerji in vlado ob sprejemanju petega protikoronskega zakona, a je koalicija v zakonodajnem postopku člen spremenila.

V Pergamu vlado tudi pozivajo, da iz sedmega protikoronskega zakona črta po njihovem prepričanju škodljiv ukrep, s katerim je omogočila odpuščanje delavcev, ki izpolnjujejo pogoje za starostno upokojitev, brez navedbe utemeljenega razloga, ne da bi se o tem posvetovala s socialnimi partnerji in o takšni ali drugačni rešitvi dosegla soglasje s socialnimi partnerji.

Ta rešitev po prepričanju Pergama ni skladna z več členi ustave in mednarodnih aktov, škodljiva pa je tako z vidika posameznikov kot tudi z vidika sistema pokojninskega zavarovanja in trga dela, katerega značilnost v Sloveniji je tudi izrazito nizka stopnja delovne aktivnosti starejših.

V Pergamu tako kot v drugih sindikatih ob tem še naprej ostro nasprotujejo tudi kakršnikoli zamrznitvi minimalne plače in pričakujejo, da bo minister za delo v najkrajšem možnem času določil višino minimalne plače, skladno z noveliranim zakonom o minimalni plači.