STA novice / Na odboru za kulturo podpora širitvi nalog angleškega servisa STA, slišati tudi pozive k vnovični vzpostavitvi financiranja agencije (dopolnjeno)

S predlogom sprememb zakona o STA Levica tokrat poskuša že drugič. Prvič ni naletel na podporo parlamentarnega odbora, v drugem poskusu pa so poslanci na plenarni seji DZ po splošni razpravi s 45 glasovi za in 37 ocenili, da je primeren za nadaljnjo obravnavno.

Danes so člani odbora tako z desetimi glasovi za in osmimi proti predlog sprememb zakona podprli. Za so glasovali člani odbora iz vrst LMŠ, SD, Levice in SAB ter SMC in narodnih skupnosti.

Po besedah državne sekretarke ministrstva za kulturo Ignacije Fridl Jarc vlada predloga sicer ne podpira, ker sama pripravlja predlog novele zakona, ki je bil lani od julija do septembra v javni obravnavi in ga bo po uskladitvi z vladnimi resorji in koalicijskimi partnerji poslala v sprejem DZ. Vladni predlog, na katerega so se v javni razpravi sicer kritično odzvale različne novinarske organizacije, celovito obravnava položaj STA. Spremembe, ki jih predlaga vlada, pa se po besedah Fridl Jarčeve nanašajo na vsa ključna področja v zakonu.

Poleg tega je danes obravnavana predlagana parcialna sprememba nepotrebna, ker po njenih besedah prinaša nepotrebno normiranje. Zakon že zdaj določa, da STA poroča tudi o področju humanitarnih in nevladnih organizacij, meni ministrstvo za kulturo.

Direktor STA Bojan Veselinovič pa je na odboru izpostavil, da ekipa STA pri predlogu novih nalog, ki bi jih s predlagano spremembo zapisali v zakon, nima zavor, še posebej zato, "ker je dejstvo, da so nevladne organizacije, ko gre za naš slovenski servis, naštete, pri angleškem pa ne".

Poslanec SAB Marko Bandelli v širitvi javne službe STA ne vidi ničesar spornega. V SAB po njegovih besedah kvečjemu razmišljajo o tem, da bi se javna služba STA razširila še s poročanjem v italijanskem in madžarskem jeziku.

Po oceni poslanca SMC Branislava Rajića je poročanje o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah v svetovnem jeziku lahko tudi priložnost za slovensko zunanjo politiko in za biti zgled državam, ki nas sicer zaradi jezika ne bi mogle spremljati.

Vodja poslanska skupine Levice Matej T. Vatovec je izpostavil, da gre sicer za majhno, a pomembno spremembo. Ob tem je poudaril tudi nujnost neodvisnega in nemotenega delovanja STA, ki deluje v javnem interesu, zato z zaskrbljenostjo opazujejo poskuse razgradnje STA s strani vlade.

Veselinović je danes člane odbora namreč obvestil, da mineva 48. dan, odkar s strani ustanovitelja STA ni prejela niti centa za delovanje agencije in to ne le za opravljanje javne službe, ki jo vseskozi opravlja v skladu z zakonom, ampak tudi ne za storitve, ki jih opravlja za potrebe vladne administracije. Te storitve niso bile plačane ne za oktober ne za november in december.

Na to je opozorila tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik in vlado pozvala k plačilu obveznosti do STA. Kot je dejala, je paradoksalno, da se danes pogovarjajo o širitvi nalog STA, po drugi strani pa vlada ignorira lastne zakone glede financiranja agencije. Tudi poslanec SD Samo Bevk je izrazil nestrinjanje z odnosom vlade do STA in z zavlačevanjem glede financiranja.

Veselinovič je še spomnil na stališče evropskih komisark za konkurenco Margrethe Vestager ter za vrednote in preglednost Vere Jourove. Ti sta v pismu STA med drugim potrdili, da presoja Evropske komisije o nadomestilih za javni servis tistim, ki izvajajo storitve splošnega gospodarskega interesa, ni potrebna, če letni znesek pomoči ne presega 15 milijonov evrov. Dodali pa sta tudi, da je za demokracijo ter skupne evropske vrednote ključno, da lahko mediji kjerkoli v EU delujejo svobodno in neodvisno.

Kot je dejal Veselinovič, se na STA sprašujejo, kaj še je potrebno za to, da bo zakon spoštovan. "Čakanje na mnenje Evropske komisije se je po naši oceni izkazalo kot nov poskus zavlačevanja in sprenevedanja. Če se bo stanje nadaljevalo, sklepamo, da se je vlada kot predstavnik ustanovitelja odločila, da STA ne rabi več," je dejal Veselinovič.

Ob tem je dodal, da se ni odločila poseči po določbah zakona o gospodarskih družbah, po katerem bi lahko dobila vse podatke, ne zmeni se za zakon, s katerim ji je naloženo financiranje, poteptan je interventni zakon, ne zmeni se za stališča nadzornega sveta.