STA novice / Odbor DZ za boljši položaj invalidov na zaposlitveni rehabilitaciji

Invalid na zaposlitveni rehabilitaciji je zdaj upravičen do denarnega prejemka v višini 40 odstotkov minimalne plače mesečno, če se zaposlitvena rehabilitacija izvaja v obsegu najmanj 100 ur in če invalid ni prejemnik denarnega nadomestila ali denarne pomoči po predpisih na področju brezposelnosti ali denarnega nadomestila po predpisih na področju invalidskega zavarovanja. Če pa zaposlitvena rehabilitacija traja manj kot 100 ur mesečno, ne dobi 40 odstotkov minimalne plače, je dejal Dejan Židan iz SD kot prvopodpisani pod predlog, ki so ga poleg SD vložili še v LMŠ, Levici in SAB.

Po predlogu spremembe bodo invalidi na zaposlitveni rehabilitaciji dobili prejemke, ki bodo sorazmerni s številom ur socialne aktivacije. Tako bodo lahko prejemek dobili tudi tisti, ki ne zmorejo opravljati dela nad 100 ur mesečno. Tisti, ki zmorejo delati več kot 100 ur mesečno, pa bodo lahko dobili višji prejemek.

Če invalid dela od 60 do 128 ur mesečno, bi po predlogu imel pravico do prejemka v višini 68 odstotkov minimalne plače, kar je neto 507 evrov. Če pa dela več, bi imel pravico do prejemka v višini 83 odstotkov minimalne plače oz. neto 607 evrov.

Zavod za zaposlovanje letno napoti k izvajalcem zaposlitvene rehabilitacije približno 2000 oseb, od teh jih približno 300 prejema 40 odstotkov minimalne plače, ker nimajo drugih dohodkov, so navedli v predlogu. Po njihovi oceni bodo finančne posledice spremembe za državni proračun znašale približno pet milijonov evrov.

Vlada predlogu ne nasprotuje. Višina denarnega nadomestila se izenačuje z denarnimi prejemki brezposelnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč in ob tem dobivajo dodatek za socialno aktivacijo, kar s stališča vlade ni sporno.

V razpravi je predsednica odbora Eva Irgl iz SDS dejala, da je bil o predlogu dosežen širok konsenz. Po njenih besedah je dobro, da so se "vsi skupaj odločili, da naredijo korak naprej". Spomnila je, da so v SDS v preteklosti večkrat predlagali, da bi se najnižje invalidske pokojnine zvišale vsaj na raven denarne socialne pomoči, a za sprejetje predloga ni bilo dovolj posluha.

Primož Siter iz Levice je ocenil, da predlagana sprememba izboljšuje položaj vključenih v zaposlitveno rehabilitacijo. Po njegovih besedah pa ne odpravlja težave, da ti sodelujejo v delovnem procesu z rezultati, ki delodajalcu prinašajo dobiček, medtem ko sami ne prejmejo plačila za delo.

Obravnavani predlog je pozdravila tudi poslanka SMC Mojca Žnidarič. Poleg tega je izpostavila pomen sprejetega dopolnila, po katerem bo predlog lahko začel veljati kmalu po objavi v uradnem listu, in ne šele leta 2022.

Prav tako je bil zadovoljen Aleksander Reberšek iz NSi. "Vesel sem, da podpiramo dobre predloge, tudi če so iz opozicije," je dejal. Sicer pa je bilo v preteklih letih po njegovem mnenju premalo reševanja vprašanj z invalidskega področja, na področju rehabilitacije invalidov pa se ni praktično naredilo nič, je ocenil.

Odbor se je seznanil tudi s poročilom o delu Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij za leto 2019, iz katerega je razvidno, da so celotni prihodki znašali 19,4 milijona evrov in celotni odhodki 17,4 milijona evrov. Zabeleženi presežek je znašal skoraj 2000 evrov.